Ledeno dvorano bodo preselili

Sprejetje celjskega občinskega prostorskega načrta (OPN), ki nastaja že dve desetletji, so precej zapletle lanske poplave. Direkcija za vode je na predlog OPN dala negativno mnenje in predlog zdaj usklajujejo. Hkrati pa z ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) pripravljajo akt, ki bo omogočil preselitev Ledene dvorane Celje in gasilskega doma PGD Zagrad-Pečovnik, ki sta bila lani pod vodo.

Mestna občina Celje je na osnutek OPN prejela 362 pripomb. Župana Matije Kovača tako veliko število ni začudilo, dokument, ki določa nadaljnji razvoj mesta in občine, je nastajal (pre)dolgo, najmlajša pobuda v njem je s konca leta 2013. Kovač je povedal, da je občina predlog OPN, ki je bil usklajen po javnih razgrnitvah, predala v presojo 40 nosilcem urejanja prostora: »Polovica je že dala pozitivno mnenje, pri nekaterih na odgovore še čakamo, tudi državni organi ne presojajo vedno skladno z roki, ki jih imajo. Imamo pa tudi eno negativno mnenje, pri katerem vsebino predloga še usklajujemo.«

Negativno mnenje je na predlog OPN dala direkcija za vode, Kovač podrobnosti ni želel razkriti, dokler postopek in dopolnitve še niso zaključeni. Je pa dejal, da je ključna poplavna varnost: »Lani se je hidrologija porečja Savinje precej spremenila, tudi karte so še v izdelavi, zato so naši pogovori z ministrstvom za naravne vire in prostor ter direkcijo intenzivni, vsak teden jih imamo z našimi strokovnimi službami ter izdelovalci OPN. Želimo najti rešitev, ki bo ustrezna tako za poplavno varnost mesta kot tudi za prostorski razvoj.« Župan je dodal, da želijo OPN sprejeti v prvi polovici leta 2025: »Vse je odvisno od pridobivanja mnenj.«

Konec leta se bo iztekel rok

Po navedbah MNVP je brez OPN še 22 občin: Kozje, Pesnica, Lendava, Bloke, Šmartno ob Paki, Puconci, Bistrica ob Sotli, Lenart, Luče, Koper, Beltinci, Slovenska Bistrica, Štore, Celje, Kranjska Gora, Kobilje, Solčava, Sveta Ana, Maribor, Lukovica, Piran in Izola, ki ima OPN sprejet na občinskem svetu, a ni veljaven. Po veljavni zakonodaji bi morale imeti občine do konca leta sprejet OPN, saj bodo takrat prenehali veljati vsi starejši prostorski akti. To bi pomenilo, da od 1. januarja v teh občinah ne bi mogli dobiti nobenega gradbenega dovoljenja za nobeno vrsto gradnje in za nobeno vrsto objektov, pojasnjujejo na spletni strani MNVP.

Tako je ministrstvo predlagalo novelo zakona, s katero bodo rok za sprejetje OPN spet podaljšali, in sicer do 30. oktobra 2026. Na MNVP so ugotovili, da vzrok za nesprejetje OPN namreč ni le neaktivnost občin, »ampak pogosto tudi to, da občinam ne uspe uskladiti zahtev državnih nosilcev urejanja prostora ali pa na njihova mnenja čakajo nerazumno dolgo«. Skupnost občin Slovenije je v pripombah predlagala še daljši rok, in sicer do 31. decembra 2027, saj da predvsem v občinah, kjer čakajo na hidrološko-hidravlične študije, tudi do oktobra 2026 OPN ne bodo mogli sprejeti.

Popoplavne rešitve

Že brez študij pa vedo, da morajo Ledeno dvorano Celje in gasilski dom v Pečovniku prestaviti. Da bodo za dvorano iskali drugo lokacijo, je župan Kovač povedal še pred lansko ujmo, ki jo je v mestnem parku, kjer je razlivno območje Savinje, v celoti zalila. Hkrati dvorano ogroža plaz, ki ga bodo sanirali prihodnje leto, je napovedal Kovač. Pod vodo je bil lani tudi gasilski dom PGD Zagrad-Pečovnik, kar je za tak objekt nedopustno. Kovač je dejal, da so za oba objekta že lani predlagali preselitev oziroma nadomestitveno gradnjo, a odgovora še nimajo.

Z Mestne občine Celje so nam odgovorili, da pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt za obnovo, ki poteka skladno z usmeritvami MNVP, kar je ključni korak za nadaljevanje projekta preselitve dvorane in gasilskega doma. Ledeno dvorano Celje bi selili na drugi konec mesta, je pojasnil župan: »Za lokacijo nove izdelujemo strokovne podlage za preselitev na območje športnega parka pod Golovcem ob dvorani Zlatorog, za območje gasilskega doma pa smo našli zemljišče, ki je še kmetijsko, ampak ga bo s takim prostorskim aktom mogoče urediti v primerno lokacijo, in sicer v Zagradu.« Kdaj bi prostorski akt lahko dobili in začeli graditi, na občine pojasnjujejo, da je težko oceniti, ker je to kompleksen proces s številnimi usklajevanji in pripravo dokumentacije.