Legendarna Tonka v steno pri 73

Med slovenskimi planinci, alpinisti in nasploh med ljubitelji gora skoraj ni človeka, ki ne bi poznal legendarne oskrbnice Tonke Zadnikar. Po dolgih letih oskrbovanja Mihovega doma na Vršiču, koče na Golici, planinskega doma na Kriški gori in nekaj časa Valvasorjevega doma se je zadnja leta ustalila na po njej imenovani Tonkini koči pod 17. vršiško serpentino. Tam s svojo neskončno energijo in veščo roko kuha, streže, nabavlja in še kramlja s številnimi obiskovalci ter poskrbi, da so vedno dobro nahranjeni in dobre volje.


A ne le med hribovci, Tonka je prava legenda tudi med tekači in popotniki, saj je pretekla že 34 svetovnih maratonov, se že več kot desetkrat podala na trekinge v Himalajo in južnoameriške Ande ter prepotovala ves svet.

In to še ni vse! Je namreč tudi tašča župana Kranjske Gore Janija Hrovata in babica naše izjemne smučarke Mete Hrovat. Zaradi tega ni prav nič čudnega, če vam poleti v Tonkini koči kar smučarka, ki se pozimi uvršča vedno višje v svetovnem pokalu, postreže odlične domače jedi in Tonkin štrudelj spod Vršiča. Na prakso v Tonkini koči je pred leti prišel smučarski skakalec Cene Prevc.

Bilo je kar strmo!

Če je za 70. rojstni dan preplezala Triglavsko severno steno, in to ne po najlažji Slovenski, ampak po precej daljši in tudi težji Dolgi nemški smeri, ki pripelje prav na vrh našega očaka, si je za 73. rojstni dan privoščila novo dogodivščino. Predprejšnji četrtek, natanko na dan svojega rojstva, se je namreč v popolni zimski opremi podala po Župančičevi grapi na Malo Mojstrovko.

Gre za alpinistično turo, primerno le za zimsko turo opremljene in izkušene! »Super je bilo! Po pravici povedano je bilo zame kar zelo strmo, a me je Klemen Gričar, gorski vodnik in reševalec iz Kranjske Gore, lepo navezal in sem se počutila zelo varno. Že vse življenje hodim v hribe tudi pozimi, a to je bil zame zagotovo najbolj ekstremen vzpon,« pripoveduje. Ne pozabi opozoriti, naj ljudje, ki bi pozimi radi v gore, a nimajo dovolj izkušenj, obvezno najamejo gorskega vodnika. »S tem se jim izpolnijo želje, ki jih sami nikoli ne bi mogli uresničiti, obenem pa preprečijo nesreče in delo gorskim reševalcem.«


Vzpon se je zgodil bolj po naključju in ne kot izpolnitev želje za rojstni dan. Nekaj dni prej je bila na Vršiču in videla, kako dobre razmere so, potem pa je srečala Gričkota, kot pravi družinskemu prijatelju Klemnu. »Malo sva se zgovarjala in že sva se dogovorila. Po naključju ravno na moj rojstni dan. Prima je bilo, tudi časovno je bil zelo zadovoljen z mano. Ob 9.15 smo vstopili v smer, ob 12.30 smo bili že nazaj. Če odštejem začetni strah pred strmino, je bila Župančičeva grapa prav lahka, lahko rečem, da je bil to zame sprehod, saj sploh nisem bila nič utrujena,« opisuje svojo doslej najtežjo zimsko avanturo.

Tonka maratonka

Da je alpinistična smer za legendarno oskrbnico v bistvu sprehod, ni prav nič čudnega. Triinsedemdesetletnica namreč živi v Povljah pod Storžičem in gore so že od otroštva del nje. »Ni nujno, da se po upokojitvi zavlečeš na kavč in gledaš televizijo. Tako malo je treba, da se dobro počutiš! Veliko že narediš, če greš vsaj trikrat na teden na sprehod, no, meni moj način življenja pomeni življenje,« pripoveduje in razloži, kaj vse si je zadala že za 70. rojstni dan. »Odločila sem se, da bom za mojih 70 let splezala Triglavsko severno steno, pretekla 1000 kilometrov, en veliki maraton, 70 Vršičev, po najlepši vojaški cesti na 70 Lovrencev (njen hišni hrib, op. av.), za povrhu pa še DOS, 1200 kilometrov dolgo kolesarsko dirko okoli Slovenije, ki jo je zasnoval in večkrat prevozil že pokojni Jure Robič. Vse mi je uspelo, razen zadnje, saj sem prej padla s kolesom in se poškodovala. Zaradi tega lani nisem mogla na Ljubljanski maraton, čeprav so že v Poletu napisali, da se ga bom udeležila, zato moram to popraviti in se ga udeležiti letos. To bo moj 35. veliki maraton,« napoveduje.


A kdaj najde čas za vse te njene podvige, poleg tega pa je še oskrbnica? »Hči Darja se je odločila, da preveč garam, zato bo Tonkina koča odprta samo čez poletje. Takrat pač zjutraj vstanem in namesto dolge kave eno odtečem. Zdaj, pozimi, sem včasih kar malo zgubljena, ker imam toliko časa in ne vem, kam vse naj grem. Drugače moj zet pravi, da imamo po moji strani zelo dobre gene. Mami je bila kuharica v moji rodni Selški dolini in je za 570 ohceti vse sama skuhala,« pohvali svoj rod in potrdi, da se je del teh dobrih genov zagotovo prenesel tudi na njeno vnukinjo Meto in na njeno sestro Uršo.

V Steni je preklinjala

Za konec jo še povprašam, kako je bilo plezati v Severni steni Triglava. »Ja, tisto pa je bil zame res velik vzpon. Nikoli prej nisem plezala, sem si pa zelo želela splezati Kratko Nemško smer. A ko smo bili že pri izstopu nad levim delom stene, je Klemen Gričar, s katerim sem plezala v navezi, bolj v hecu rekel, da bi lahko šli kar naprej, po Dolgi Nemški prav na vrh Triglava in sem takoj zagrabila to priložnost. A bila je res dolga! Meni drugače ni problem iti do Kredarice in nato nazaj dol čez Prag, a bila sem res zelo utrujena. Najtežjega mesta, znamenite luske, kjer je bilo pod mano 1000 metrov lufta, nikakor nisem zmogla splezati in sem začela tako preklinjati, da je eden od fantov rekel, da še ni slišal 70-letne ženske, ki bi tako grdo govorila,« nas za konec še nasmeje Tonka Zadnikar.