PORAST HOSPITALIZACIJ
Lejko Zupančeva: Med hospitaliziranimi malo cepljenih
Med cepljenimi bolniki so večinoma taki, ki prejemajo kemoterapijo ali biološka zdravila. Pojavljajo se težave s sluhom po preboleli bolezni.
Odpri galerijo
FOTO: Zorana Jevtic, Reuters
Večina cepljenih bolnikov, ki se v bolnišnici zdravijo zaradi okužbe s koronavirusom, ima pridružene bolezni, je pojasnila predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Velikih razlik v poteku bolezni pri različici delta glede na prejšnje ni, nekateri bolniki pa po preboleli bolezni poročajo o težavah s sluhom, je dodala.
Stanje na ljubljanski infekcijski kliniki je za zdaj stabilno, je v izjavi za medije ocenila predstojnica klinike Tatjana Lejko Zupanc. Ker sta v ponedeljek covidna oddelka spet odprli Splošna bolnišnica Celje in Klinika Golnik, se je nekoliko zmanjšal pritisk na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana.
Kot je povedala Lejko Zupančeva, v UKC Ljubljana bolnike trenutno zdravijo v eni hali diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) in na infekcijski kliniki. V naslednjem tednu načrtujejo razširitev kapacitet v DTS in povečanje kapacitet intenzivnih postelj. Verjetno pa bo treba odpreti tudi dodatne kapacitete za tiste, ki ne potrebujejo intenzivne terapije, je ocenila infektologinja.
»Povprečna starost bolnikov je okoli 64 let. Bolniki v enotah intenzivne terapije pa so nekoliko starejši od teh na navadnih oddelkih,« je povedala Lejko Zupančeva. Imajo tudi bolnike, ki so mlajši od 50 let, zdravijo pa tudi dojenčka in njegovo mamo. Otroci po njenih pojasnilih sicer bolnišničnega zdravljenja ne potrebujejo pogosto.
Na vprašanje, koliko cepljenih bolnikov zdravijo zaradi okužbe z novim koronavirusom, je Lejko Zupančeva odgovorila, da malo. »Tisti, ki so bili polno cepljeni, so praktično vsi imeli neka osnovna stanja, zaradi katerih imunski odgovor ni bil tak, kot bi moral biti,« je pojasnila predstojnica infekcijske klinike. Med hospitaliziranimi cepljenimi bolniki so večinoma bolniki, ki prejemajo kemoterapijo ali biološka zdravila. Številni od njih protiteles sploh ne razvijejo, ne glede na to, ali se okužijo ali pa cepijo. Večjih razlik v poteku okužbe pri različici delta ni, posamezni bolniki sicer poročajo o težavah s sluhom, je dodala Lejko Zupančeva.
Velik problem, ki ni hitro rešljiv, je po njenih besedah kader. Medicinske sestre potrebujejo izobraževanje, ki je dolgotrajno, hkrati kadri odhajajo tudi zato, ker najdejo delovno mesto bliže domu. »Povprečna medicinska sestra na kliniki za infekcijske bolezni je delala tudi po tri vikende na mesec, imajo tudi več kot osem nočnih izmen,« je situacijo pojasnila Lejko Zupančeva in dodala, da je zato ne čudi, ko kader odhaja.
Po njenih besedah bo treba stanje urediti sistemsko, saj bodo v nasprotnem primeru morali zmanjševati število bolniških postelj.
Stanje na ljubljanski infekcijski kliniki je za zdaj stabilno, je v izjavi za medije ocenila predstojnica klinike Tatjana Lejko Zupanc. Ker sta v ponedeljek covidna oddelka spet odprli Splošna bolnišnica Celje in Klinika Golnik, se je nekoliko zmanjšal pritisk na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana.
Kot je povedala Lejko Zupančeva, v UKC Ljubljana bolnike trenutno zdravijo v eni hali diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) in na infekcijski kliniki. V naslednjem tednu načrtujejo razširitev kapacitet v DTS in povečanje kapacitet intenzivnih postelj. Verjetno pa bo treba odpreti tudi dodatne kapacitete za tiste, ki ne potrebujejo intenzivne terapije, je ocenila infektologinja.
»Povprečna starost bolnikov je okoli 64 let. Bolniki v enotah intenzivne terapije pa so nekoliko starejši od teh na navadnih oddelkih,« je povedala Lejko Zupančeva. Imajo tudi bolnike, ki so mlajši od 50 let, zdravijo pa tudi dojenčka in njegovo mamo. Otroci po njenih pojasnilih sicer bolnišničnega zdravljenja ne potrebujejo pogosto.
Na vprašanje, koliko cepljenih bolnikov zdravijo zaradi okužbe z novim koronavirusom, je Lejko Zupančeva odgovorila, da malo. »Tisti, ki so bili polno cepljeni, so praktično vsi imeli neka osnovna stanja, zaradi katerih imunski odgovor ni bil tak, kot bi moral biti,« je pojasnila predstojnica infekcijske klinike. Med hospitaliziranimi cepljenimi bolniki so večinoma bolniki, ki prejemajo kemoterapijo ali biološka zdravila. Številni od njih protiteles sploh ne razvijejo, ne glede na to, ali se okužijo ali pa cepijo. Večjih razlik v poteku okužbe pri različici delta ni, posamezni bolniki sicer poročajo o težavah s sluhom, je dodala Lejko Zupančeva.
Velik problem, ki ni hitro rešljiv, je po njenih besedah kader. Medicinske sestre potrebujejo izobraževanje, ki je dolgotrajno, hkrati kadri odhajajo tudi zato, ker najdejo delovno mesto bliže domu. »Povprečna medicinska sestra na kliniki za infekcijske bolezni je delala tudi po tri vikende na mesec, imajo tudi več kot osem nočnih izmen,« je situacijo pojasnila Lejko Zupančeva in dodala, da je zato ne čudi, ko kader odhaja.
Po njenih besedah bo treba stanje urediti sistemsko, saj bodo v nasprotnem primeru morali zmanjševati število bolniških postelj.
