Lendavski primer razburja Slovenijo: Francoza sta šla pravico iskat celo na ESČP

Zavrnitev lendavske farmacevtke, da stranki izda kontracepcijske tabletke, je sprožila številne burne reakcije. Oglašajo in izražajo svoje mnenje praktično vsi in polemizirajo, ali je farmacevtka s tem, ko zaradi ugovora vesti ni želela izdati predpisane terapije, ženski kršila pravico do zaščite pred neželeno nosečnostjo.

Oglasili so se tudi v pravni mreži za varstvo demokracije, kjer pojasnjujejo, da je pravica do ugovora vesti res zapisana v Ustavi Republike Slovenije, a ne gre za absolutno pravico, saj je ugovor vesti dopusten le, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.

Ko pravica trči s pravico

»Pravica do ugovora vesti v primerih, kot je obravnavani, trči s pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, ki je zavarovana v 55. členu Ustave RS. Kolizijo med pravico do ugovora vesti na eni strani in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok na drugi je treba reševati "skladno z načelom sorazmernosti, torej s tehtanjem interesov in upoštevanjem vseh okoliščin primera in pomena prizadete dobrine, ugotoviti, kje je tista meja, ko je zaradi uveljavljanja pravice določene osebe že nedopustno prizadeta pravica druge osebe,« so zapisali.

Opozorili pa so še na zakonsko dolžnost zdravstvenega in lekarniškega zavoda, da kljub podanemu ugovoru vesti zagotovi bolniku možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva. »Uveljavljanje pravice do ugovora vesti torej ne sme privesti do tega, da bi ženske ostale brez možnosti zaščititi se pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi ali da bi bilo uveljavljanje te pravice oteženo.«

V Inštitutu 8. marec pa so zapisali, da se tokrat ni zgodilo prvič, da je ženska ostala brez kontracepcije. »To ni prvič, da ženskam na ta način omejujejo reproduktivne pravice. Gre za docela nesprejemljivo prakso. Če zaposleni uveljavljajo ugovor vesti, mora biti v zdravstvenem zavodu vedno na voljo tudi nekdo, ki bo recept sprejel in kontracepcijske tablete izdal.«

Na Evropskem sodišču za človekove pravice

Pravna mreža za varstvo demokracije pa je izpostavila, da se s podobnim primerom ukvarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Pichon in Sajous proti Franciji. »Pichon in Sajous kot lastnika lekarne zaradi ugovora vesti nista naročala in posledično tudi ne prodajala kontracepcijskih sredstev, zaradi česar sta bila v Franciji denarno kaznovana zaradi kršitve zakona, ki ureja pravice potrošnikov. Pritožila sta se na ESČP, češ da obsodba predstavlja protipraven poseg v njuno pravico do veroizpovedi. ESČP je presodilo, da v tem primeru ni bilo poseženo v svobodo veroizpovedi pritožnikov, saj 9. člen EKČP ne zagotavlja vedno pravice posameznika, da se v javnosti vede v skladu s svojim verskim prepričanjem. ESČP je ocenilo, da dokler je prodaja kontracepcijskih izdelkov zakonita in se kontracepcijska sredstva lahko dobijo zgolj v lekarni s predpisanim receptom zdravnika, pritožnika ne smeta s svojimi osebnimi prepričanji pacientom onemogočati dostopa do predpisanih kontracepcijskih sredstev oziroma samovoljno odločati, da teh izdelkov ne bosta naročala in posledično prodajala. ESČP je zato pritožbo lekarnarjev zavrnilo.«

Dodali so, da je ta odločitev pomembna za pravne osebe, ki se ukvarjajo z lekarniško dejavnostjo, saj jasno kaže, da morajo svojo dejavnost organizirati na način, ki ne posega v pravice pacientk oziroma pacientov. »Primere, kot je lendavski, je treba obravnavati skrajno resno in premišljeno, saj lahko privedejo do izvotlitve pravice ženske do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki je civilizacijski dosežek, ki ga je treba skrbno varovati.«