Leon rine naravnost v nevihte (FOTO)
Zadnja dva tedna tako rekoč ni počitka za Leona Hardija, lovca na nevihte in druge ekstremne vremenske pojave ter snovalca spletne strani neurje.si. Tudi v torek zvečer so se fotografije in poročila s terena na strani kar vrstili, radarske slike iz različnih virov so se barvale grozeče rdeče, vse bolj bliskalo se je tudi na grafiki udarov strel v naši okolici.
»Nevihtni pas nad Celjem«, »nad Prekmurjem se je nevihtni pas le še okrepil«, »grozljiv pogled na nevihto, ko je dosegla občino Črenšovci«, »prihod poličastega oblaka nad Prlekijo« in – ko je bilo vsega konec – »za nevihto zmeraj posije sonce« … Takšni so bili opisi fotografij temnih, pa vendar veličastnih zračnih gmot, ki so se ustvarjale v torek zvečer, ko je Arso najprej za sever Slovenije, nato pa tudi za vso državo izdal rdeče opozorilo zaradi nevarnosti močnih neviht. Tako rekoč iz minute v minuto jih na spletno stran neurje.si niso pošiljali le lovci na nevihte in drugi navdušenci nad ekstremnimi vremenskimi pojavi, ampak tudi vsi drugi, ki so s strahom spremljali, kaj bo prinesla še ena napovedana huda nevihta.
Leon Hardi tokrat prav veliko časa za fotografski lov na nevihto ni imel, edina sreča v takih idealnih razmerah za ljubitelja ekstremnih vremenskih pojavov je, da živi v Prekmurju, na ravnicah, ki so – poleg Ljubljanskega barja – med najbolj bogatimi območji z neurji v Sloveniji, zato se mu pogosto niti ni treba peljati prav daleč. »No, če bi izbiral, kje bi živel, bi morda še raje izbral Padsko nižino v Italiji ali prostrane ravnine na Madžarskem,« je dejal, a dodal, da je tudi Slovenija zaradi razgibanega reliefa in Alp ter lege na stičišču zračnih mas, v katerih se stekata topel zrak z juga in hladen s severa, pogosto v središču dogajanja. Zaradi tega lovci na nevihte iz tega dela Evrope, še zlasti če prištejemo vremensko pestri Italijo in Avstrijo, niso posebno prikrajšani – razen če se, seveda, hočejo prebiti med tiste prave storm chaserje, kakor jim pravijo v angleškem jeziku, ki hočejo ujeti najstrašnejše vremenske pojave, zlasti tornade, ki se porajajo na planjavah ZDA.
Ne moremo reči, da jih je več, je pa več ekstremnih dogodkov. Človeštvo se bo moralo nanje navaditi.
Nad ekstremnimi vremenskimi pojavi, zlasti nevihtami, se je začel navduševati še kot študent informacijskega menedžmenta, ko je skupaj s še nekaterimi prijatelji in znanci osnoval omenjeno spletno stran. Sprva so se na njej posvečali predvsem lovu na nevihte in ekstremne pojave, kakršni so udari strel, po desetih letih pa se je razvila v stičišče vseh, ki jih zanima vremensko dogajanje in ki si želijo deliti fotografije. In teh objav je čedalje več, na lep nevihtni dan dobijo tudi po tisoč sporočil, je povedal sogovornik, prav tako številna vprašanja o dogajanju in kako naj ravnajo, na katera je treba dati ustrezne in merodajne odgovore, sicer so lahko posledice tudi hude, še zlasti ob nevihtah, kakršne so bile te dni. Spletna stran je postala, kot smo lahko videli, tudi vir slikovnega gradiva za osrednje slovenske medije.
V ekipi, ki je imela svojčas deset članov, so zdaj aktivni trije, zato so zlasti v teh poletnih dneh, bogatih z nevihtami, precej zaposleni. In v tem času so postali, čeprav samouki, tudi pravi eksperti za vreme in radarske slike, čeprav Leon v pogovoru večkrat poudari, da lahko o dogajanju le informirajo, ozaveščajo in poročajo s terena, pristojnost opozoril pa ima v državi po zakonu samo Agencija RS za okolje.
V pomoč pri obveščanju so jim številni meteorološki sistemi in radarske slike, ki so se v zadnjih letih tako dovršili in izpopolnili, da je zelo malo zgrešenih napovedi, je ugotavljal sogovornik, sicer zaposlen kot produktni vodja v podjetju GMT. »Kljub temu je napovedovanje vremena kompleksna zadeva, ki zahteva veliko meteorološkega znanja in poznavanja fizike ter predvsem izkušenj,« je poudaril. »Navsezadnje sem se tudi sam največ naučil na osnovi zgrešenih napovedi,« je med smehom dodal. K nujni opremi lovca na nevihte sodijo poleg zanesljivih prognostik predvsem dober fotoaparat, objektivi in stativi, v zadnjem času tudi droni, a v sili zadostuje že pametni telefon, kot je pristavil Hardi.
S strelami bogat julij
Tokratno poletje, zlasti konca zadnjih dveh vročinskih valov, je bilo doslej precej bogato z divjim vremenom, ki so ga često razsvetljevale strele. Izjemen je bil že prejšnji četrtek, 13. julij, ko je sistem Scalar, nad katerim bdi Elektroinštitut Milan Vidmar, zabeležil več kot 95.000 udarov. Glede na ta podatek je bil to, kot je pojasnil Klemen Jevnikar z omenjenega inštituta, eden najbolj nevihtnih dni v zadnjih letih. Ob večjih tovrstnih nevihtah sicer v enem dnevu zaznajo med 30.000 in 50.000 strelami. Vsega skupaj so samo v letošnjem juliju zaznali več kot 134.000 udarov strel med oblaki in strel med oblakom in zemljo, brez zadnje nevihte ta teden. V zadnjih letih v juliju se je to število sicer gibalo med 50.000 in 200.000.
Povprečno je med letoma 2015 in 2023 sistem Scalar na območju Slovenije zabeležil 284.385 udarov strel na leto, večino junija, julija in avgusta.
Nad ekstremnimi vremenskimi pojavi, zlasti nevihtami, se je začel navduševati še kot študent informacijskega menedžmenta.
Več bo ekstremnih pojavov
Leona Hardija letošnja neurja spominjajo na tista iz leta 2008, ko so se na isti dan pojavljala po skoraj vsej državi in so povzročila ogromno škodo. Prav tako se jih lahko primerja z močno nevihto z zametki tornada v vasi Mahniči na Sežanskem leta 2014 in z dogodki izpred treh oziroma štirih let, ko je Črnomelj in Predgrad zasula »toča rekorderka«, ki je bila tolikšna, da so zrna tudi nekaj ur po hudi uri merila okoli 10 centimetrov. »Tudi takrat smo bili na terenu ter si ogledali okolico. Prizori so bili apokaliptični. Včasih nas še vedno spreleti srh ob spominih na take dogodke.«
V spomin se bodo gotovo zarezale tudi zadnje nevihte z orkanskim rušilnim vetrom, ki je prizadela skoraj vso Slovenijo. »V bistvu je šlo za izjemno močan nevihtni sistem, ki je prek Italije dosegel celo Ukrajino, kjer je oslabel,« je dejal. O razsežnostih nevihte pričajo fotografije na spletni strani, na katerih so podobe porušenih in izruvanih dreves, na pol podrtih ostrešij zidanih hiš in debelih plasti toče, ki spominjajo na snežno odejo. To so nevihte, ko se tudi v kosti ljubiteljev tovrstnih pojavov zaleze strah. Sogovornika prežame predvsem ob misli na udare strel; tega še ni doživel, je pa pred časom čutil naelektrenost strele, ki je usekala v bližini, in za nekaj sekund ostal brez vida. In kar je najbolj zanimivo: sploh ni bil na lovu za nevihto, ampak je želel pred njo zaščititi domačo imovino. »Bil je close call, kakor rečejo Američani,« je dodal.
V času, ko vse bolj čutimo posledice podnebnih sprememb, je neizogibno vprašanje za lovca na nevihte prav gotovo tudi, ali bo neurij čedalje več. »Nevihte so in nevihte bodo,« odgovarja Leon Hardi. »Ne moremo reči, da jih je več, je pa več ekstremnih dogodkov. Človeštvo se bo moralo nanje navaditi.«
