REVIZIJA RAZKRIVA NEPRAVILNOSTI
Lepo je delati na Banki Slovenije: zaposlenim številni dodatki, kosilo za 2,90 evra
Nepravilnosti pri dodatnih izplačilih zaposlenim so po izračunih računskega sodišča ovrednotili na 1,5 milijona evrov.
Odpri galerijo
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 in je na področju stroškov dela in drugih izdatkov zaposlenim spisalo negativno mnenje. Do konca aprila 2018 je omenjeno inštitucijo vodil Boštjan Jazbec, za kratek čas je posle prevzel Primož Dolenc, od januarja 2019 pa je polni mandat, ki naj bi trajal do do leta 2025, nastopil trenutni guverner Boštjan Vasle.
Dotaknili so se tudi odpravnine Jazbecu: »Z vključitvijo določila v pogodbo o zaposlitvi in v sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, da guvernerju pripada pravica do odpravnine v primeru, ko mu preneha delovno razmerje z Banko Slovenije zaradi predčasne razrešitve, zaradi česar je Banki Slovenije nastal strošek v skupnem znesku 88.041 evrov, je ravnala v neskladju s Pravilnikom o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije.«
V ugotovitvah pojasnjujejo, da so nagrade za izjemne rezultate dela izplačevali zaposlenim, ne da bi pri tem izkazali, da so bile pisne obrazložitve o doseganju kriterijev posameznih delavcev pri delu, ob izplačilih teh nagrad del podporne dokumentacije. »Nagrade za izjemne rezultate dela je izplačevala tudi za vsebine, ki niso bile povezane z rezultati dela, zaradi česar je Banki Slovenije nastal strošek v višini 471.974 evrov, kar je v neskladju s Kolektivno pogodbo Banke Slovenije, Kadrovskim pravilnikom Banke Slovenije in Kriteriji za dodelitev nagrade guvernerja,« še dodajajo. Izplačevali so tudi nadomestila za neizrabljen dopust, s čimer so ravnali v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih.
Z eno osebo so sklenili sporazum, s katero so osebo ob prenehanju delovnega razmerja na Banki Slovenije oprostili vračila dela stroškov izobraževanja. S tem so ravnali v nasprotju s Kolektivno pogodbo Banke Slovenije.
Več kot pol milijona evrov nepravilnosti pri odpravninah
Računsko sodišče v poročilu med drugih ugotavlja, da je Banka Slovenije je v letih 2017 in 2018 za odpravnine porabila 888.439 evrov, ugotovili pa so za 536.512 evrov nepravilnosti.Dotaknili so se tudi odpravnine Jazbecu: »Z vključitvijo določila v pogodbo o zaposlitvi in v sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, da guvernerju pripada pravica do odpravnine v primeru, ko mu preneha delovno razmerje z Banko Slovenije zaradi predčasne razrešitve, zaradi česar je Banki Slovenije nastal strošek v skupnem znesku 88.041 evrov, je ravnala v neskladju s Pravilnikom o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije.«
Nepravilnosti pri delovni uspešnosti
Na svoj račun pa so prišli tudi nekateri zaposleni. »Stroški dodatnih izplačil zaposlenim v letih 2017 in 2018, ki jih je Banka Slovenije izplačala zaposlenim v obliki mesečne delovne uspešnosti, polletne delovne uspešnosti, trinajste plače, nagrad za izjemne rezultate dela in nadurnega dela so znašali 6.284.955 evrov,« navajajo v poročilu. Računsko sodišče je ugotovilo najmanj 1.539.407 evra nepravilnosti v zvezi s temi izplačili.V ugotovitvah pojasnjujejo, da so nagrade za izjemne rezultate dela izplačevali zaposlenim, ne da bi pri tem izkazali, da so bile pisne obrazložitve o doseganju kriterijev posameznih delavcev pri delu, ob izplačilih teh nagrad del podporne dokumentacije. »Nagrade za izjemne rezultate dela je izplačevala tudi za vsebine, ki niso bile povezane z rezultati dela, zaradi česar je Banki Slovenije nastal strošek v višini 471.974 evrov, kar je v neskladju s Kolektivno pogodbo Banke Slovenije, Kadrovskim pravilnikom Banke Slovenije in Kriteriji za dodelitev nagrade guvernerja,« še dodajajo. Izplačevali so tudi nadomestila za neizrabljen dopust, s čimer so ravnali v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih.
Dodatek za deficitarnost
Nekateri zaposleni so prejeli dodatek za deficitarnost glede na njihova specifična znanja in izkušnje in ne glede na delovna mesta, ki so bila določena kot deficitarna zaradi razmer na trgu delovne sile. Računsko sodišče je izračunalo, da je bilo tega v skupnem znesku 87.078 evrov in da je Banka Slovenije ravnala v neskladju s Kolektivno pogodbo Banke Slovenije.Z eno osebo so sklenili sporazum, s katero so osebo ob prenehanju delovnega razmerja na Banki Slovenije oprostili vračila dela stroškov izobraževanja. S tem so ravnali v nasprotju s Kolektivno pogodbo Banke Slovenije.