Lesni prah z deponije vdira v domove, prebivalci ob poslovni coni jezni
»Tu se ne da več normalno živeti zaradi hrupa in občasno, ko zapiha veter, zaradi fine žagovine,« opozarjajo prebivalci Ceste na Trato. Odkar je v drugi polovici maja v kočevski Poslovni coni Lik začelo delovati podjetje Marumi, ki proizvaja lesne pelete ter toploto in elektriko s kogeneracijo, je kvaliteta njihovega življenja strmo padla. »Nič nimamo proti razvoju in tudi druga podjetja, ki so v poslovni coni, nas ne motijo. Vendar pa je to, kar se dogaja, preveč,« pravijo.
»Moja vnukinja ne more k nam na obisk, ker ne vemo, kdaj bo spet zapihalo in bomo v oblaku fine žagovine,« pravi Andreja Kavšek. Pokažejo fotografije površin v hišah, ki so prekrite z lesnim prahom, ker veter zapiha v njihovo smer in prinese v stanovanjsko naselje žagovino z nekaj deset metrov oddaljene deponije.
Enako oziroma še bolj moteč je hrup, ki nastaja v sušilnici in mlinu podjetja Marumi. Ko je podjetje začelo delovati 19. maja letos, so trije stanovalci takoj in neodvisno drug od drugega poklicali policijo. Zaradi hrupa. »So bile noči, ko se ni dalo spati niti pri zaprtih oknih, ki imajo troslojna stekla,« pravi Jasmina Arko. Hrup so merili s svojimi napravami in ugotovili, da je višji od 70 decibelov, čeprav je v Sloveniji najvišja dovoljena meja 44 decibelov, ponoči pa mora biti tišina.
Prebivalci tega obmestnega kočevskega naselja so se takoj organizirali in o razmerah obvestili občino Kočevje, ki je uredila poslovno cono, in podjetje. »Razmere po vseh teh mesecih še vedno niso urejene,« opozarja Karmen Arko. Podjetje je v tem času postavilo protihrupno ograjo med zunanjim sistemom sušilnice lesa in stanovanjskimi hišami, ki je, pravijo na občini Kočevje, zmanjšalo hrup. »Ne pa dovolj, ker nas hrup še vedno moti,« opozarjajo prebivalci.
Protihrupna ograja premalo učinkovita
Podobno kot na občini pravita oba direktorja podjetja Marumi, Marko Kos in Rupert Gale: da bodo proizvodnjo uredili tako, da bo čim manj moteča oziroma bo nemoteča za najbližje prebivalce. »Proizvodnjo smo šele začeli,« pravi Marko Kos. Prvi ukrep je bila protihrupna ograja, ki se je izkazala za premalo učinkovito. »Višjo protihrupno ogrado bomo še postavili, sedaj čakamo, da nam pripeljejo material,« pravi Kos. Hrup se bo še dodatno zmanjšal, ko bodo izolirali cevi, po katerih se premikajo peleti. Tretji ukrep, s katerim naj bi preprečili, da veter odnaša žagovino, bodo izvedli septembra, ko bodo skladišče zaprli s šotorom.
Z občino Kočevje smo se dogovorili, da bomo mletje sekancev, ki je v delu podjetja, ki je blizu stanovanjskim hišam, preselili na začetek obrtne cone.
»Prebivalcem nismo niti enkrat rekli, da ne bomo ukrepali,« pravi Kos in doda, da so zaradi hrupa prenehali nočno proizvodnjo, tako da je v tem času mir. Še manj hrupa pa bo prinesla selitev dela proizvodnje v drug del obrtne cone: »Z občino Kočevje smo se dogovorili, da bomo mletje sekancev, ki je v delu podjetja, ki je blizu stanovanjskim hišam, preselili na začetek obrtne cone,« pravi Kos: »Mletje sekancev bomo lahko prestavili takoj, ko bomo z občino podpisali najemno pogodbo.«
Občina bo po vseh izvedenih ukrepih izpeljala uradne meritve hrupa, ki jih do sedaj še niso opravili. »Občina Kočevje je hkrati pristopila k pridobivanju ponudb za protihrupno ograjo na obrobju celotne industrijske cone v smeri proti naselju Trata, z željo, da bi še dodatno poskrbeli za boljšo kakovost bivanja prebivalcev ob industrijski coni,« pravijo na občini. Zelena bariera naj bi bila zasajena na območju, velikem en hektar oziroma naj bi ozelenili pas med industrijsko cono in stanovanjskim naseljem z okoli 1300 drevesi in 500 grmovnicami. A tudi na občini se zavedajo, tako kot opozarjajo prebivalci Ceste na Trato, »da bodo prvi učinki tega ukrepa vidni šele čez kakšnih pet let«.
Prebivalci pa zahtevajo normalne razmere za življenje že sedaj. Ker ne vidijo nekega bistvenega napredka pri reševanju njihovih težav, so se povezali z Gorazdom Marinčkom iz Regionalnega okoljskega združenja okoljevarstvenikov (Rovo) in pregledali dokumentacijo o postavitvi deset milijonov evrov vrednega podjetja Marumi, ki je dobilo 4,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, občina pa ga je oprostila plačila dela komunalnega prispevka.
Dosedanji pregled dokumentacije je pokazal, pravi Marinček, razkorak med tehničnim poročilom in gradbenim dovoljenjem. Kočevska upravna enota pred izdajo uporabnega dovoljenja ni zahtevala presoje vplivov na okolje, ker »iz namembnosti objekta izhaja, da v času uporabe objekta ne bo prišlo do emisij škodljivih snovi in delcev« in da »v objektu nameščena tehnologija in naprave ne bodo povzročale prekomernega hrupa«.
Toda tudi lesni prah so zdravju škodljivi delci in nevarne snovi, prekomeren hrup v stanovanjskem predelu pa je preprosto merljiv, pravi Gorazd Marinček: »Zahtevali bomo obnovo postopka pridobitve gradbenega dovoljenja in da se opravi presojo vplivov na okolje.« Cilj vseh postopkov je, da prebivalci Ceste na Trato živijo mirno, kot so živeli pred zagonom proizvodnje v podjetju Marumi.
Ali bo to mogoče, pa ni odvisno le od omenjenega podjetja, ampak tudi od napovedanega novega soseda v industrijski coni. Na občini so potrdili, da je parcelo, ki je med podjetjem Marumi in stanovanjskim naseljem, kupilo podjetje Inter rec 2, ki je v lasti podjetnika Jožeta Henigmana, ki, pravijo na občini, »namerava v skladu s prostorskimi akti na lokaciji vzpostaviti novogradnjo skladiščnega in poslovno-proizvodnega kompleksa«.
Prebivalce Ceste na Trato pa skrbi, ker je imel podjetnik Henigman v Mrtvicah zbirališče in ločevalnico nenevarnih odpadkov oziroma predvsem plastičnih materialov. Letno je predelal do 600 ton večinoma plastike. Okoliške prebivalce je deponija skrbela, ker ni nihče nadziral, kaj vse je v plastiki, ki so jo dovažali na to območje, blizu pa je bilo vodno zajetje pitne vode. »Sedaj pa se to zbirališče plastike seli v neposredno bližino stanovanjskih hiš,« opozarjajo krajani Ceste na Trato.
Na občini odgovarjajo, da »v primeru, da podjetje krši zakonodajo ali na lokaciji namerava izvajati neustrezno dejavnost, pa so za to pristojne druge (inšpektorske) službe in kot pravna država moramo zaupati, da se bo zakone tudi upoštevalo.« Kar v civilni iniciativi, ki se je oblikovala na Trati zaradi hrupa in finega lesnega prahu iz podjetja Marumi, razumejo kot posmeh, saj si že tri mesece prizadevajo za rešitev oziroma za normalno življenje v nekoč mirni stanovanjski soseski.
