Leta 1971 napovedal maske 2020!
Preroški strip našega velikana devete umetnosti Mikija Mustra.
Odpri galerijo
O sinonimu za slovenski strip Mikiju Mustru je bilo že toliko napisanega, da je le težko dodati kaj novega. Vendar veliki mojster devete umetnosti vedno znova preseneča, za kar je letos poskrbela njegova vnukinja, ki je na svetovnem spletu sporočila, da je imel njen ded celo vizionarski dar. V središču je zgodba z naslovom Skok v prihodnost. No, pa poglejmo, kako je nastala.
Tednik Tedenska tribuna, v katerem je izhajala serija stripov o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, je bil časopis za vso družino. V 60. in začetku 70. let prejšnjega stoletja pa so uredniki začeli spreminjati njegov koncept, ki je vseboval vse več resnih prispevkov, tudi s kritično politično vsebino. Med besedili, ki so izstopala s politično konotacijo, je prav gotovo feljton 7000 dni v Sibiriji Karla Štajnerja z izrazito protisovjetskim sporočilom. To delo je bilo objavljeno verjetno prav zaradi vdora vojaških sil varšavskega pakta na Češkoslovaško leta 1968, Tedenska tribuna pa se je – morda lahko tvegamo trditev – začela spreminjati v politični tednik.
Eden od urednikov tega tednika je v skladu s spreminjanjem koncepta časnika Mikiju Mustru naročil, naj riše, vsaj občasno, stripe s kritično vsebino do razmer oziroma družbenih napak. To je umetnik povedal osebno piscu teh vrstic. Tako so nastale zgodbe, ki spadajo v t. i. angažirani strip: Novogradnja, Za volanom, V vesolje in Skok v prihodnost. Čeprav so junaki antropomorfizirane živali, so vsebine kljub temu zelo prepričljive, saj je v strip prelil veliko osebnih izkušenj iz gradnje lastne hiše, vozniških izkušenj in ekoloških težav.
Za ljubitelje pustolovščin Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika je bil to pravi šok. Navajeni so bili na romantične in avanturistične pripovedi, ki so se dogajale na ameriškem Divjem zahodu, med srednjeveškimi vitezi, krvoločnimi gusarji itd. Skratka, klasični stripi, ki so bili namenjeni predvsem razvedrilu za prosti čas. Naj naštejemo samo nekaj naslovov: Črni kavboj, Gusarji, Trije mušketirji, Čudežni otok, Trije hribolazci, V srcu Afrike. Muster, ki je bil ves čas tako scenarist kot risar te serije, se je zavedal, da ne sme narediti radikalnega preskoka iz romantičnih vsebin v angažirana kritična dela. Začel je postopoma.
Novogradnja je prva zgodba, v kateri se je lotil opisa oziroma prikaza težav, s katerimi so se srečevali vsi tisti povprečneži, ki so se v prejšnjem stoletju odločili, da bodo sami zgradili enodružinsko hišo. Pisalo se je leto 1963. Tej epizodi je sledila zgodba z naslovom Čikago, v kateri blesti Lakotnik kot junak kriminalke, dogaja pa se med gangsterji čikaškega podzemlja. Šele sedem let pozneje je napisal in narisal epizodo z naslovom Za volanom, v kateri opozarja na obnašanje neodgovornih voznikov v prometu.
In o čem govori Skok v prihodnost, v katerem je preroška letnica 2020? O problemu onesnaževanja okolja, ki je bil zelo pereč v času prve objave stripa leta 1971, zdaj – skoraj 50 let pozneje – pa ni prav nič bolje; še slabše je. V zgodbi so vsepovsod smeti, ki jih nihče ne odvaža, gozdovi so prepolni smeti, deponije so polne, zrak je tako onesnažen, da morajo prebivalci nositi varnostne obleke in maske, ki močno spominjajo na oblačila, ki jih v sedanjem času nosi zdravstveno osebje zaradi epidemije koronavirusa.
Morda so bralci tega stripa takrat le zmigovali z glavo, da vsa stvar ni tako resna in da avtor pretirava. V stripu se srečujemo z zastrupljenim zrakom, kaj pa če odmislimo zrak in na njegovo mesto postavimo pandemijo, ki smo ji priča prav letos?! Potem ugotovimo, da je Miki Muster prav preroško opozoril na grožnjo, ki se bo uresničila, če ne bomo spremenili našega vedenja. Verjamemo, da zato naslov tega prispevka le ni daleč od resnice.
Tednik Tedenska tribuna, v katerem je izhajala serija stripov o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, je bil časopis za vso družino. V 60. in začetku 70. let prejšnjega stoletja pa so uredniki začeli spreminjati njegov koncept, ki je vseboval vse več resnih prispevkov, tudi s kritično politično vsebino. Med besedili, ki so izstopala s politično konotacijo, je prav gotovo feljton 7000 dni v Sibiriji Karla Štajnerja z izrazito protisovjetskim sporočilom. To delo je bilo objavljeno verjetno prav zaradi vdora vojaških sil varšavskega pakta na Češkoslovaško leta 1968, Tedenska tribuna pa se je – morda lahko tvegamo trditev – začela spreminjati v politični tednik.
Eden od urednikov tega tednika je v skladu s spreminjanjem koncepta časnika Mikiju Mustru naročil, naj riše, vsaj občasno, stripe s kritično vsebino do razmer oziroma družbenih napak. To je umetnik povedal osebno piscu teh vrstic. Tako so nastale zgodbe, ki spadajo v t. i. angažirani strip: Novogradnja, Za volanom, V vesolje in Skok v prihodnost. Čeprav so junaki antropomorfizirane živali, so vsebine kljub temu zelo prepričljive, saj je v strip prelil veliko osebnih izkušenj iz gradnje lastne hiše, vozniških izkušenj in ekoloških težav.
Za ljubitelje pustolovščin Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika je bil to pravi šok. Navajeni so bili na romantične in avanturistične pripovedi, ki so se dogajale na ameriškem Divjem zahodu, med srednjeveškimi vitezi, krvoločnimi gusarji itd. Skratka, klasični stripi, ki so bili namenjeni predvsem razvedrilu za prosti čas. Naj naštejemo samo nekaj naslovov: Črni kavboj, Gusarji, Trije mušketirji, Čudežni otok, Trije hribolazci, V srcu Afrike. Muster, ki je bil ves čas tako scenarist kot risar te serije, se je zavedal, da ne sme narediti radikalnega preskoka iz romantičnih vsebin v angažirana kritična dela. Začel je postopoma.
Skok s preroško letnico
Novogradnja je prva zgodba, v kateri se je lotil opisa oziroma prikaza težav, s katerimi so se srečevali vsi tisti povprečneži, ki so se v prejšnjem stoletju odločili, da bodo sami zgradili enodružinsko hišo. Pisalo se je leto 1963. Tej epizodi je sledila zgodba z naslovom Čikago, v kateri blesti Lakotnik kot junak kriminalke, dogaja pa se med gangsterji čikaškega podzemlja. Šele sedem let pozneje je napisal in narisal epizodo z naslovom Za volanom, v kateri opozarja na obnašanje neodgovornih voznikov v prometu.
In o čem govori Skok v prihodnost, v katerem je preroška letnica 2020? O problemu onesnaževanja okolja, ki je bil zelo pereč v času prve objave stripa leta 1971, zdaj – skoraj 50 let pozneje – pa ni prav nič bolje; še slabše je. V zgodbi so vsepovsod smeti, ki jih nihče ne odvaža, gozdovi so prepolni smeti, deponije so polne, zrak je tako onesnažen, da morajo prebivalci nositi varnostne obleke in maske, ki močno spominjajo na oblačila, ki jih v sedanjem času nosi zdravstveno osebje zaradi epidemije koronavirusa.
Za ljubitelje pustolovščin Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika je bil to pravi šok.
Morda so bralci tega stripa takrat le zmigovali z glavo, da vsa stvar ni tako resna in da avtor pretirava. V stripu se srečujemo z zastrupljenim zrakom, kaj pa če odmislimo zrak in na njegovo mesto postavimo pandemijo, ki smo ji priča prav letos?! Potem ugotovimo, da je Miki Muster prav preroško opozoril na grožnjo, ki se bo uresničila, če ne bomo spremenili našega vedenja. Verjamemo, da zato naslov tega prispevka le ni daleč od resnice.