Letalo pred zasilnim pristankom nad Slovenijo spustilo gorivo: je lahko to nevarno? (VIDEO)

Pisali smo, da je tovorno letalo Airbus A300B4-622R družbe San Marino Executive Aviation, ki so ga na poti iz Frankfurta v Tel Aviv preusmerili na brniško letališče, zasilno pristalo zaradi tehničnih težav. 

Letalo je pred pristankom nekaj časa krožilo nad osrednjo Slovenijo, med Litijo, Moravčami in Ivančno Gorico.

Po pričevanju občanov je tudi spustilo nekaj goriva, kar je sicer standardna procedura za zasilni pristanek.

Je lahko to nevarno in zakaj letala v takih primerih odvržejo gorivo?

Včasih odvržejo odvečno gorivo pred nujnim pristankom zaradi varnostnih in tehničnih razlogov, zlasti pri večjih potniških letalih. Razlogi za to so različni. 

V nujnih primerih, ko mora letalo hitro pristati, je lahko teža letala zaradi goriva večja od največje dovoljene pristajalne mase. Če pristane s preveliko maso, to lahko povzroči poškodbe podvozja, kril ali drugih delov letala, saj struktura ni zasnovana za takšne obremenitve, lahko preberemo na spletu. 

Če bi letalo pristalo z zelo veliko maso, bi se v primeru nesreče ali trdega pristanka povečalo tveganje za vžig goriva.

Včasih se gorivo ne odvaja le zaradi teže, ampak tudi zato, da se ohrani stabilnost in težišče letala. Med dolgimi leti je gorivo običajno enakomerno porazdeljeno v več rezervoarjih. Pred nujnim pristankom pa se odvečno gorivo lahko izpusti tudi zato, da se teža pravilno razporedi.

Letalske družbe in piloti odmet goriva izvajajo v skladu s strogimi predpisi, običajno pa se to dogaja na velikih višinah in nad nenaseljenimi območji ali oceani, kjer gorivo hitro izhlapi, preden doseže tla.

Kako nevaren je izpust goriva na okolje?

Čeprav izpust goriva ni brez vpliva na okolje, so ti vplivi večinoma omejeni zaradi fizikalnih lastnosti goriva (hitro izhlapevanje) in strogih postopkov za odmetavanje. Varnostni postopki zagotavljajo, da se izpust goriva izvede na način, ki zmanjša tveganja za ljudi in okolje. To se izvaja le, ko je to nujno za varnost letala, posadke in potnikov.

Gorivo, ki ga letala odvržejo, je v glavnem letalski kerozin. Vpliv na okolje je v največji meri povezan z emisijami in morebitnim vplivom na tla, vodo in ozračje.

Ko letalo izpusti gorivo na visoki višini (običajno nad 10.000 čevlji ali 3.000 metri), se kerozin hitro razprši in večinoma izhlapi, še preden doseže tla. Na tej višini so atmosferski pogoji (temperatura, tlak) taki, da pospešijo izhlapevanje, kar pomeni, da večina goriva nikoli ne pride do površja Zemlje.

V izjemnih primerih, ko gorivo morda ne izhlapi v celoti, lahko delci dosežejo zemljo ali vodne površine. Vendar se to redko zgodi, saj je odmet goriva natančno reguliran in nadzorovan. Poleg tega se odmet goriva večinoma izvaja nad nenaseljenimi območji ali nad morjem, da se zmanjša možnost onesnaženja ali vpliva na ljudi.

Letalski kerozin vsebuje nekatere onesnaževalne snovi, vendar je vpliv na zrak zaradi enkratnih izpustov minimalen v primerjavi s stalnimi emisijami letal med običajnim letom. Kljub temu lahko prispeva k onesnaževanju zraka v neposrednem območju izpusta, lahko preberemo na spletišču.

Letalo, namenjeno za dolge polete

Letalo Airbus A300B4-622R, ki ga uporablja San Marino Executive Aviation, je del serije širokotrupnih letal A300, ki jih je Airbus izdeloval za dolge in srednje dolge lete. Kar zadeva kapaciteto goriva, je za to različico (A300B4-622R) značilna velika sposobnost za dolge polete, zahvaljujoč izboljšavam v razponu in zmogljivosti rezervoarjev.

Skupna kapaciteta goriva je približno 68.150 litrov, kar ustreza približno 54.000 kilogramom letalskega kerozina, odvisno od gostote goriva.