TRSTENJAKOVA TRTA

Letino Trstenjakove vinske trte precej oklestila vročina

Ob kulturnem programu na Trubarjevi 5 v Ljubljani prav posebna trgatev. Za to opravilo skrbi prva slovenska fundacija, ki je nastala tik po osamosvojitvi.
Fotografija: Trto je prvič že leta 1993 zasadil akademik Anton Trstenjak, a so jo uničili vandali. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Trto je prvič že leta 1993 zasadil akademik Anton Trstenjak, a so jo uničili vandali. FOTO: Črt Piksi

Na Trubarjevi 5 v Ljubljani je pred dnevi potekala trgatev Trstenjakove vinske trte, ki jo je leta 1993 posadil znani slovenski akademik Anton Trstenjak. Vsako leto jo organizira Ustanova dr. Antona Trstenjaka, fundacija, ki uspešno deluje že več kot 30 let. Nič drugače ni bilo tokrat. Trta ima zanimivo zgodovino, pojasnjuje predsednik uprave ustanove Dušan Gerlovič. »Prvič je bila posajena leta 1993, a so jo ljubljanski vandali uničili. V sodelovanju s predstavniki Združenja slovenskega reda vitezov vina – Viteško omizje Ljubljana je bila zasajena nova trta, sorte ranina. Danes za Trstenjakovo trto skrbijo predstavniki Ustanove dr. Antona Trstenjaka, strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in vitezi vina iz Združenja slovenskega reda vitezov vina – Viteško omizje Ljubljana,« pravi Gerlovič.

Omenjena ustanova je prva slovenska fundacija, ki je nastala po osamosvojitvi Slovenije. Akt o ustanovitvi je bil podpisan v Radencih 11. januarja 1992, nastal pa je na podlagi pravil zakona o ustanovah iz leta 1930, saj leta 1992 Slovenija za to področje ni imela ustrezne zakonodaje. Ustanovni člani Trstenjakove fundacije so bili akademik in častni občan Ljubljane prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Ludvik Toplak, mag. Milan Lovrenčič in predstavniki občin Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona in Lenart Alojz Vogrinčič, Mirko Prelog, dr. Jože Bešvir, Jože Škrlec in Vojteh Rajher. Ustanovitelji so se dogovorili, da bo ustanova poimenovana po akademiku Trstenjaku in da bo sedež v Ljubljani, še pojasnjuje predsednik uprave.

Lansko bogato bero so pojedle ose, letos pa jim jo je zagodlo vreme. FOTO: Črt Piksi
Lansko bogato bero so pojedle ose, letos pa jim jo je zagodlo vreme. FOTO: Črt Piksi

Lani ose, letos suša

»V nagovoru sva tako jaz kot akademik in štirikratni doktor Jože Krašovec iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti opozorila na pomen te trte, in sicer da moramo Slovenci držati skupaj in da bo Slovenija preživela le s pomočjo znanosti,« pravi sogovornik in dodaja, da gre za zapuščino akademika Trstenjaka v smislu človek človeku človek, promovirajo pa se tudi kraji, iz katerih akademik izhaja. Trgatev so z nastopom pospremili Pihalni orkester Ljubljana, prleški kulturnik Peter Kirič, predstavniki občine Juršinci iz Slovenskih goric, predstavniki Društva general Maister Ljubljana, vinski vitezi Viteškega omizja Ljubljana in predstavniki Vina Kovačič iz Prlekije.

»Na žalost nas je med prireditvijo dodobra namočil dež, tako da se je okoli 50 obiskovalcev poskrilo pod streho. So pa lahko preizkusili vina Vinske hiše Kovačič,« pripoveduje Gerlovič in dodaja, da so ostanek večera preživeli v gostilni na Petkovškovem nabrežju. Ko ga povprašamo po letini, nam pojasni, da je bila lanska letina neverjetno bogata, a so jo tik pred trgatvijo pojedle ose, dobro pa ne kaže niti letošnji: »Ljubljansko podnebje očitno ni tako naklonjeno vinski trti, saj jo je letos uničila vročina,« dodaja sogovornik. 

Na fotografiji z leve župan Juršincev Robert Horvat, Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka; na sredini je Matjaž Kiler, konzul vina, na njegovi levi pa akademik Jože Krašovec. FOTO: Arhiv Ustanove dr. Antona Trstenjaka
Na fotografiji z leve župan Juršincev Robert Horvat, Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka; na sredini je Matjaž Kiler, konzul vina, na njegovi levi pa akademik Jože Krašovec. FOTO: Arhiv Ustanove dr. Antona Trstenjaka

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije