NEGOTOVA PRIHODNOST
Leto po razglasitvi epidemije smo na pragu tretjega vala
Življenje se nam je obrnilo na glavo.
Odpri galerijo
Naša življenja so se v zadnjem letu močno spremenila. FOTO: Leon Vidic, Delo
Pred letom dni je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder razglasil epidemijo zaradi novega koronavirusa. Število okuženih se je takrat v tednu po prvem potrjenem primeru okužbe povečalo na skoraj 100. V zadnjem letu je bila Slovenija več kot 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji, ki jo spremljajo omejitveni ukrepi.
Šabeder, ki se je dan za tem poslovil s položaja ministra za zdravje, saj je premier Marjan Šarec že konec januarja odstopil, dan po razglasitvi epidemije pa je delo nastopila tretja vlada Janeza Janše, je pred letom dni razglasil epidemijo, ob čemer so tudi aktivirali državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije. Še isti dan se je zaprla državna meja z Italijo, kjer so bile razmere zaradi izbruha covida 19 najhujše. Odhajajoča vlada je takrat tudi sklenila, da se s tednom za tem zaprejo šole, srednje šole in fakultete, da se odpovejo vse nenujne zdravstvene storitve v zdravstvu.
V dneh za tem je zaradi epidemije ugasnilo javno življenje. S tem so pristojni želeli čim bolj zmanjšati stike med ljudmi in preprečiti nadaljnje širjenje novega koronavirusa. Protikoronski ukrepi so v zadnjih 365 dneh pomembno predrugačili naš vsakdanjik. Mnogo stvari, ki so bile do pred enega leta samoumevne, naenkrat več niso bile dostopne.
Ob strogih ukrepih in tudi zaradi strahu ob novem, nepoznanem virusu, je Slovenija prvi epidemični val prestala razmeroma uspešno. Tako je prva razglasitev epidemije trajala 80 dni, do 31. maja. Nato pa je bila epidemija ob zaostrujočim se jesenskim epidemičnim valom znova razglašena 19. oktobra lani. Sprva za 30 dni, nato pa se je glede na močan epidemični val, ki traja še danes, večkrat podaljševala. Vlada je v sredo znova odločila še za 30-dnevno podaljšanje, ki bo veljalo od 18. marca.
V jesensko-zimskem obdobju je pouk za osnovnošolce več kot tri mesece potekal na daljavo, srednješolci (razen zadnjega letnika) so se nedavno vrnili v šole. Več mesecev so bile zaprte nenujne trgovine, storitvene dejavnosti, še vedno so zaprti gostinski lokali in restavracije.
Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih že skoraj 200.000 okužb z novim koronavirusom, umrlo je skupaj 4192 covidnih bolnikov (po podatkih sledilnika covida 3918). Najbolji črni dan je bil 7. december lani, ko je s covidom 19 (ali zaradi tega) umrlo kar 66 ljudi.
Rešitev, da bi se naše življenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60-odstotni precepljenosti prebivalstva. V manj kot letu od pojava novega virusa je bilo registrirano prvo učinkovito cepivo, do zdaj so bila v EU registrirana štiri cepiva, zadnje je zeleno luč Evropske agencije za zdravila dobilo v sredo.
Kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim državam toliko cepiv, kot je bilo dogovorjeno ali pričakovano. V skladu s strategijo cepljenja imajo prednost starejši, ki so tudi najbolj ogroženi (hujši potek bolezni, zapleti in smrt).
Potem ko so precepili vse zainteresirane oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše, kjer je covid 19 terjal največji smrtni davek, zdravstvene delavce in večinoma tudi že starejše od 80 let, je število hospitaliziranih covidnih bolnikov ter smrti začelo hitro padati, epidemija se je po več mesecih začela umirjati.
A prihodnost je negotova. Čeprav se drugi epidemični val še ni iztekel, se tako napoveduje že tretji. Tudi v Sloveniji so prisotne vse tri nove, bolj nalezljive različice virusa, proti katerim so določena cepiva manj učinkovita. Pojavnost angleške različice pa zlasti v osrednji Sloveniji eksponentno raste.
Šabeder, ki se je dan za tem poslovil s položaja ministra za zdravje, saj je premier Marjan Šarec že konec januarja odstopil, dan po razglasitvi epidemije pa je delo nastopila tretja vlada Janeza Janše, je pred letom dni razglasil epidemijo, ob čemer so tudi aktivirali državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije. Še isti dan se je zaprla državna meja z Italijo, kjer so bile razmere zaradi izbruha covida 19 najhujše. Odhajajoča vlada je takrat tudi sklenila, da se s tednom za tem zaprejo šole, srednje šole in fakultete, da se odpovejo vse nenujne zdravstvene storitve v zdravstvu.
V dneh za tem je zaradi epidemije ugasnilo javno življenje. S tem so pristojni želeli čim bolj zmanjšati stike med ljudmi in preprečiti nadaljnje širjenje novega koronavirusa. Protikoronski ukrepi so v zadnjih 365 dneh pomembno predrugačili naš vsakdanjik. Mnogo stvari, ki so bile do pred enega leta samoumevne, naenkrat več niso bile dostopne.
Uspešni med prvim valom, drugi še traja
Ob strogih ukrepih in tudi zaradi strahu ob novem, nepoznanem virusu, je Slovenija prvi epidemični val prestala razmeroma uspešno. Tako je prva razglasitev epidemije trajala 80 dni, do 31. maja. Nato pa je bila epidemija ob zaostrujočim se jesenskim epidemičnim valom znova razglašena 19. oktobra lani. Sprva za 30 dni, nato pa se je glede na močan epidemični val, ki traja še danes, večkrat podaljševala. Vlada je v sredo znova odločila še za 30-dnevno podaljšanje, ki bo veljalo od 18. marca.
V jesensko-zimskem obdobju je pouk za osnovnošolce več kot tri mesece potekal na daljavo, srednješolci (razen zadnjega letnika) so se nedavno vrnili v šole. Več mesecev so bile zaprte nenujne trgovine, storitvene dejavnosti, še vedno so zaprti gostinski lokali in restavracije.
Najbolj črni dan
Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih že skoraj 200.000 okužb z novim koronavirusom, umrlo je skupaj 4192 covidnih bolnikov (po podatkih sledilnika covida 3918). Najbolji črni dan je bil 7. december lani, ko je s covidom 19 (ali zaradi tega) umrlo kar 66 ljudi.
Rešitev, da bi se naše življenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60-odstotni precepljenosti prebivalstva. V manj kot letu od pojava novega virusa je bilo registrirano prvo učinkovito cepivo, do zdaj so bila v EU registrirana štiri cepiva, zadnje je zeleno luč Evropske agencije za zdravila dobilo v sredo.
Negotova prihodnost
Kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim državam toliko cepiv, kot je bilo dogovorjeno ali pričakovano. V skladu s strategijo cepljenja imajo prednost starejši, ki so tudi najbolj ogroženi (hujši potek bolezni, zapleti in smrt).
Potem ko so precepili vse zainteresirane oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše, kjer je covid 19 terjal največji smrtni davek, zdravstvene delavce in večinoma tudi že starejše od 80 let, je število hospitaliziranih covidnih bolnikov ter smrti začelo hitro padati, epidemija se je po več mesecih začela umirjati.
A prihodnost je negotova. Čeprav se drugi epidemični val še ni iztekel, se tako napoveduje že tretji. Tudi v Sloveniji so prisotne vse tri nove, bolj nalezljive različice virusa, proti katerim so določena cepiva manj učinkovita. Pojavnost angleške različice pa zlasti v osrednji Sloveniji eksponentno raste.
