Letos lastovice pri nas letijo nizko. Veste, kaj takšno letenje pomeni?
Vstopili smo v meteorološko jesen. Dnevi se krajšajo in tudi vreme nam je prineslo krepko ohladitev, ki je bila ponekod začinjena s težavami z obilnim dežjem in poplavami.
Prihod jeseni simbolizira tudi odlet lastovic. Okoljske razmere sporočajo pticam selivkam, da je napočil čas za migracije, prebudi se njihov selitveni nagon.
Letos je množico lastovk presenetila hitra sprememba vremena, saj je bilo še pred dnevi nad 30 °C, potem pa naenkrat znatno manj. V zadnjih dneh smo lahko opazovali, kako so lastovice še kako nizko preletavale krajino. Takšno vedenje je mogoče razložiti tudi z njihovim odzivom na spremembe vremena, ki jih povzročajo cikloni. Ciklon predstavlja, kot že vemo, območje nizkega atmosferskega tlaka, kjer se zrak dviga in ustvarja pogoje za oblačnost, padavine, vetrove, nestabilno vreme. Ob približevanju ciklona se tlak v njegovem območju zniža, kar povzroči, da se vremenske razmere poslabšajo.
Lastovice so znane po tem, da letajo nizko, ko se vreme slabša, oziroma ko se bližajo nevihte ali dež, kar je povezano z nizkim tlakom v območju ciklona. Tedaj se namreč tudi žuželke, ki jih lastovice lovijo, premikajo bližje tlom. Lastovice jih v nizkem letu lovijo, obenem pa ostanejo varne pred neprijetnimi vremenskimi razmerami.
Tla za jesensko setev
Letošnje vroče in sušno poletje je ponekod omogočilo tudi hitrejše spravilo koruze, zato lahko številni pogledujejo v nebo in upajo, da bodo tla pravočasno pripravljena za jesensko setev ozimnih posevkov. Kakovostna priprava tal je namreč še kako pomembna za doseganje visokih pridelkov; na slabo pripravljenih tleh je vznik slab, rastline se slabše ukoreninijo in posevki so redkejši.
1. OKTOBRA je začetek setve.
Optimalen čas za setev ozimne pšenice je med 10. in 25. oktobrom, za setev ozimnega ječmena, tritikale in rži pa med 1. in 10. oktobrom. Pri prezgodnji setvi pšenice se posevki preveč razvijejo in razrastejo, takšni so tudi manj odporni proti zimski zmrzali in bolezni, pri prepozni pa se posevki slabo razvijejo in slabo kljubujejo hujšemu zimskemu mrazu.
Kaj sejemo septembra?
• V septembru sejemo motovilec, zimsko solato, špinačo, blitvo, rukolo, redkvico, vrtno krešo in zimski portulak. Motovilca ne sejemo na površine, kjer je prej rasla solata. Ni izbirčen glede temperature, uspeva tudi pri 4° C, še več, prezimi celo pri –15 °C. Pridelek bomo lahko pobirali že to jesen, če bo vreme ugodno.
• Če je še dovolj toplo, lahko do sredine septembra sejemo korenje za pozni pridelek.
• Hitro rastoča rastlina, ki jo lahko sejemo v septembru, je redkvica.
• Za jesensko setev je primeren brstični ohrovt, ki omogoča zgoden pridelek spomladi. Le čebulček, ki smo ga sejali v avgustu, bo treba presaditi konec septembra.
• Zelišča je smiselno presaditi v posode, da jih ob hladu prestavimo v toplejši prostor. Najpogosteje presajamo peteršilj, presajamo pa lahko tudi druga trajna zelišča.
Voda naj odteka
V zadnjih letih se razvijajo različne metode priprave tal za setev, pri čemer je treba upoštevati stroške, lastnosti tal, razpoložljiv čas, vremenske razmere in mehanizacijo. Pomembno je zmanjšati posledice slabih vplivov okolja na tla pred setvijo. Na težjih tleh je ključno, da voda odteka iz depresij; to lahko dosežemo z več manjšimi razori med oranjem oziroma z izdelavo ozkih jarkov. Vsako zadrževanje vode več kot dva do tri dni škoduje rastlinam zaradi slabe prezračenosti in zbitosti tal.
Zmanjšati je treba tudi učinke tlačenja z obdelovalnimi stroji, zato je treba uporabiti ustrezne širše pnevmatike in prilagoditi tlak. Tudi lažja tla morajo biti pravilno pripravljena. Globok in predvsem močan koreninski sistem bo pozitivno vplival na višino in kakovost pridelka, zato je treba poskrbeti, da so primerne razmere za vznik in razvoj, kar pomeni, da mora biti stik semena z zemljo dober. V sušnih razmerah to dosežemo tudi z valjanjem. Letos sušne razmere ne bodo težava, lahko pa bi bila precejšnja težava zasičenost tal z vodo, če se bodo deževni dogodki nadaljevali.
Kako ukrepati pred zimo
• Poleg setve in presajanja lahko že septembra poskrbimo za pripravo tal za naslednjo sezono: sadimo jesenske čebulnice in zaščitimo rastline pred zimo.
• V vsakem primeru je pomembno spremljati vreme in setev prilagoditi lokalnim razmeram.
• Najbolje bo prezimila zimska solata, ki jo sejemo v več terminih.
• Bolje prezimijo tiste rastline, ki pred zimo le niso prevelike.
• Morebiti prazno gredico je priporočljivo posejati z rastlinami za zeleno gnojenje, kot so ljuljka, inkarnatka, rdeča detelja, facelija in druge. S tem bomo rastline zaščitili pred plevelom, izsušitvijo in izpiranjem hranil, struktura tal se bo izboljšala, tla pa bodo bogatejša s humusom.
