Letošnje leto je želodovo: Toliko, kot ga je letos, ga že dolgo ni bilo
Climate Change Service (Copernicus EU) je služba, ki jo v imenu Evropske komisije in s financiranjem EU izvaja Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi. V okviru svojih pristojnosti redno objavlja mesečne podnebne biltene, v katerih poroča o spremembah globalne temperature ozračja in morja, pokritosti z morskim ledom ... V letošnjih poročilih navaja, da je bila povprečna globalna temperatura v prvi polovici letošnjega koledarskega leta za 0,7 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020 oziroma za 0,27 °C višja kot v enakem obdobju lani. Glede na povprečna odstopanja v preostalih mesecih je tako vse bolj verjetno, da bo letošnje leto najtoplejše v zgodovini meritev. Tudi Slovenija ni nobena izjema: meseci prve polovice leta so bili nadpovprečno topli.
Podlesek in ciklame
Ponekod so jutra že prinesla prvo meglo, čeprav so dnevi še vroči in vremenske razmere poletne. Na presušenih tleh se marsikod že kažejo prvi cvetovi jesenskega podleska in ciklam. V gozdovih oboji naznanjajo prihod jeseni. V letošnji jeseni lahko zato pričakujemo nadpovprečno toplo vreme, podobno kot je bilo značilno že za pretekle mesece tega leta. Trenutne napovedi kažejo, da se bodo temperature verjetno ohranile nekoliko višje od običajnih za ta letni čas. Vendar pa to ne pomeni, da bodo jesenski meseci brez vremenskih preobratov.
Želod je hrastov plod, ta v Sloveniji običajno dozori v zgodnji jeseni, torej med septembrom in oktobrom. Točen čas zorenja je odvisen tudi od vremenskih razmer, vrste hrasta in lokalnih razmer. Letos pa je v osrednji Sloveniji že začel zoreti, kar je pred povprečnim datumom, ki je ob koncu prve dekade septembra. Hrasti začnejo razvijati želod spomladi, a plodovi dozorijo šele jeseni, ko jih lahko opazimo odpadle na tleh. Letošnje leto je tako imenovano želodovo leto, saj je v gozdu že prava želodova preproga. Želodovo leto je izraz, ki se uporablja za opis obdobja, v katerem hrasti obrodijo nenavadno veliko količino plodov. To je naravni pojav, ki je običajen na vsakih nekaj let. V želodovem letu drevesa proizvedejo večjo količino želoda kot običajno, kar ima številne posledice za gozdni ekosistem, saj velika količina želoda zagotavlja obilico hrane za številne vrste živali, kot so veverice, divje svinje, ptice, jeleni in druge. To lahko vpliva na številnost njihove populacije, saj imajo na voljo več hrane za preživetje in razmnoževanje. Čeprav veliko želoda pojejo živali, ga nekaj ostane na tleh, vzkalijo in odrastejo v nova drevesa, če so pogoji ugodni. To prispeva k naravni regeneraciji gozdov. Želodovo leto ni vedno enako intenzivno in pogostost tega pojava je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s klimatskimi razmerami, zdravjem dreves in okoljskimi spremembami.
Zgodnejše trgatve
Letošnje leto je že spet prineslo tudi še kako burno pridelovalno sezono vinske trte, od zgodnje pomladi in ponekod pozeb pa vse do poletne vročine in poletnih neurij, nalivov in toče. Zaradi visokih temperatur v maju je namreč trta že zgodaj zacvetela. Zgodnje cvetenje napoveduje tudi zgodnejšo trgatev. Marsikje so zrelostni parametri že v sredini avgusta dosegli vrednosti, ki so kazale, da je grozdje optimalno zrelo za trgatev. Vroči dnevi zorenje pospešujejo, vinogradniki pa vseeno upajo, da bo vroče vreme v prihodnjih dneh le nekoliko popustilo. Parametri za trgatev so že popolni za penine, tri tedne pred običajnim časom za trgatev te vrste pridelave.
Dobro dozorelo grozdje je tisti dejavnik, ki največ prispeva h kakovosti vina.
V vinogradih, ki jih je prizadela toča ali napadla kakšna bolezen, bo treba izvajati ločevanje grozdja in skrbno pripraviti mošt za vrenje. Po podatkih strokovnih služb se po dozorevanju letošnji letnik približuje letniku 2003, ki je bil najzgodnejši vinski letnik v zadnjih petdesetih letih. Tudi sicer se zaradi visokih temperatur v zorečem grozdju hitreje spreminja vsebnost skupnih kislin in pH-vrednost prehitro narašča. Prihaja do velikih razlik v dozorevanju med posameznimi vinogradi in sortami. Dobro dozorelo grozdje je tisti dejavnik, ki največ prispeva h kakovosti vina. Prav gotovo je spremljanje dozorevanja grozdja v vinogradu pred trgatvijo tisto opravilo, ki je odločilnega pomena za načrtovanje same trgatve. Tehnološko zrelost ugotavlja pridelovalec sam, pri čemer mora upoštevati rezultate spremljanja dozorevanja grozdja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija in izdaja priporočila za čas trgatve. Odločitev o času trgatve pa je v rokah posameznega vinogradnika.
V obdobju dozorevanja grozdja je tudi pravi čas, da pripravimo vse potrebno za nemoteno izvedbo kakovostne trgatve, predelavo grozdja ter nego mošta in vina. Na trgatev se je treba temeljito pripraviti in v celotnem procesu trgatve in predelave zagotavljati brezpogojno higieno.
