Levinja iz ljubljanskega živalskega vrta ostala brez Maximusa, a zdaj ima novo družbo (FOTO)
Levinja Čaja iz ljubljanskega živalskega vrta, ki je po žalostnem slovesu samca Maksimusa ostala sama, je po štirih mesecih dobila novo družbo. Sredi julija se je živalski druščini pod Rožnikom pridružila levinja Jeevana, ki smo jo poslovenili kot Živana. Po dveh tednih privajanja na novo okolje in spoznavanja v notranjih prostorih sta začeli levinji skupaj spoznavati še zunanjo ogrado in sta zdaj vidni tudi obiskovalcem.
Živana je ena od 125 azijskih levov, kolikor jih danes v skupno 42 živalskih vrtovih tvori prvo ex-situ naravovarstveno populacijo te ogrožene podvrste levov izven Indije v vzrejnem programu Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA). »Nova levinja se je skotila 3. februarja 2009 v živalskem vrtu v Zürichu, ki je bil eden od treh, ki so v zgodnjih devetdesetih letih v Evropo uvozili prvih devet azijskih levov iz Indije,« je povedala Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja ZOO Ljubljana. »Iz matičnega krdela je bila pozneje preseljena v ZOO Jaszbereny na Madžarskem. Ker je tudi ta ostala sama, je koordinator EAZA sprejel odločitev, da obe petnajstletni levinji zrela leta preživita skupaj v našem živalskem vrtu.«
Nova levinja nosi cenjeno in priljubljeno hindujsko ime za deklice, ki pomeni življenje oziroma biti živ.
Dobrodošlo, življenje
Levinja je ob skotitvi dobila ime Jeevana. Kot je pojasnila veleposlanica Indije v Ljubljani Namrata S. Kumar, nosi cenjeno in priljubljeno hindujsko ime za deklice, ki pomeni življenje, biti živ, izgovori pa se dživana. »Da ohranimo pomen in približek originalnemu imenu, na katero levinja tudi sliši, smo se v ljubljanskem živalskem vrtu odločili, da jo bomo klicali Živana,« dodaja Furlanova.
Čeprav indijsko populacijo levov uradna sodobna genetika uvršča med severnoafriško podvrsto, se od nje nekoliko razlikuje po videzu ter načinu življenja. Raje kot v savanskem okolju se azijski levi zadržujejo v vlažnih mešanih gozdovih. Imajo skromnejšo grivo, so pa bolj poraščeni v pazduhah ter po kožni gubi na trebuhu in na konici repa. Razlikujejo pa se tudi po načinu življenja: v nasprotju z afriškimi živijo v manjših krdelih, ki jih tvorijo predvsem posamične samice s svojimi mladiči, samci pa živijo ločeno, posamič ali v manjših skupinah.
Levinji sta se zaenkrat lepo ujeli in spoprijateljili, kar pa ne pomeni, da si (že) enakovredno delita prostor pod soncem, no, v senci. Živana je torej pripravljena, da sprejme prve ljubljanske obiskovalce, ki jo bodo najlažje prepoznali po tem, da je nekoliko večja od Čaje, močneje je odlakana tudi konica njenega repa.
Brez naraščaja
Posebno dobrodošlico je Živani izkazalo Veleposlaništvo Indije v Ljubljani. Veleposlanica, ki še posebno spremlja indijske prebivalce Živalskega vrta Ljubljana – slonico Gango, levinji Čajo in Živano in ostale –, je v sklopu vodilne indijske vladne pobude LIFEStyle For Environment ter Ek ped Maa ke naam (Drevo za mater Zemljo) Živalskemu vrtu Ljubljana ob pridobitvi nove levinje donirala drevje za pozelenitev ograde azijskih levov. Še več, Veleposlaništvo Indije je postalo novi pokrovitelj Živalskega vrta Ljubljana, ki bo odslej vsako leto skrbelo za obnovo gozda v tem delu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib.
15 let sta stari levinji, ki bosta zrela leta preživeli skupaj.
Samico Čajo in samca Maximusa so konec januarja 2019 pripeljali iz Poljske, in sicer iz ZOO Lodž. »Čeprav smo si želeli, da bi sprememba okolja in selitev v naš živalski vrt levjemu paru pomagala do naraščaja, se je izkazalo, da je Maks bolehal za motnjami živčnega sistema. Poslovil se je konec letošnjega marca,« je povedala Furlanova.
Samci azijskih levov imajo v primerjavi z afriškimi daljši čop dlak na konici repa ter manjšo in krajšo grivo, zato so njihovi uhlji na vrhu glave vidnejši. Griva s starostjo postaja bolj košata in temnejša, prav tako barva nosu. Griva jih na videz poveča ter jih varuje pred ugrizi in kremplji tekmecev. Na komolcih imajo bolj izrazit šop dlak. Samec in samica imata kožno gubo na trebuhu, kar se le redko pojavlja pri afriških levih. Visoki so lahko do 120 cm, masa samcev je do 190 kg, samic pa do 150 kg. Večinoma so dejavni v mraku in ponoči.
