Levstikovci ob pokušini cvička premagovali pot (FOTO)
Še preden so petelini odpeli jutranjo arijo in je sonce poslalo svoj prvi žarek na pot od Litije do Čateža, so ljudje z nahrbtniki in pohodniškimi palicami premagovali hrib proti Jelši. Domači ljubljenčki so se poskrili v ute in tudi ptiči so si poiskali zaklonišče, saj tolikšnega hrupa velike množice ljudi polna tri leta niso bili vajeni. Pot je bila dobro markirana in popolno nasprotje tistih davnih časov, ko sta morala Levstik in njegov prijatelj Radivoj vzeti s sabo »starikovo babo, da jima je odnašala in pot kazala«.
Tako se začne esej pisatelja Frana Levstika Popotovanje iz Litije do Čateža, v katerem je v letu Gospodovem 1858 poleg pogovora o pomenu ljudskega izročila v ospredju predvsem avtorjevo razmišljanje o primerni in privlačni knjigi za slovenskega bralca, ki bi služila domoljubni vzgoji. Temu namenu naj bi takratni pisatelji ustregli z novelami, romani in dramatiko, med drugim naj bi pisali o junaških trenutkih slovenske zgodovine in v ospredje postavili slovenskega človeka. V soboto je bil prav gotovo tak dan, ko je bil v ospredju prav slovenski človek, torej vsak, ki je uspešno primarširal na cilj dobrih 20 kilometrov dolgega pohoda.
Med temi junaki je bil spet Jože Kos iz Gobnika, ki doslej ni izpustil še nobenega pohoda od Litije do Čateža. No, udeležil se je celo dveh med korono, lani in predlani, saj mu pohodniška žilica ni dala miru. V vseh teh letih je za Levstikov pohod navdušil več kot dvesto prijateljev in znancev! Večkrat je srečal nekdanjega predsednika Milana Kučana in njegove varnostnike, ki so hitrega Prekmurca težko dohajali. V spominu mu je ostal tudi legendarni smučarski skakalec Bogdan Norčič, ki je pred leti na pohod pripeljal številno ekipo japonskih skakalcev.
Nekateri po južni, drugi po severni poti
Na Grmadi se je pot razcepila na severno, po kateri je hodil pisatelj Levstik, in na južno, čez Primskovo. Po tej Levstik menda nikoli ni šel, a bi jo zagotovo vsaj enkrat obiskal, če bi vedel, kako slikovita je, pravijo tisti, ki se po njej redno sprehajajo.
Sredi gozda smo naleteli na skupino štirih pohodnic in pohodnikov, ki so žejo gasili s pivom iz rdeče pločevinke. Rok Šraj iz Litije je priznal, da cvička še niso poskusili, ga pa bodo verjetno kasneje, da je vreme čudovito, pot ravno prav težka, skratka, dan kot naročen za daljši sprehod po naravi. Tudi litijskim policistom tega dne ob poti ni bilo ravno dolgčas. Obravnavali so spor med občanoma, zaradi kršitve javnega reda in miru so izdali plačilni nalog. Prejeli so opozorilo, da je ob poti omagala ženska, vendar ob njihovem prihodu utrujene pohodnice ni bilo nikjer več. Hujših kršitev javnega reda in miru ni bilo, so še sporočili iz ljubljanske in novomeške policijske uprave. Kdor je stopal po severni poti, se ni mogel izogniti Bojčevi zidanice na Gobniku. Lastnik tega objekta je družina Bajc, tisti Bojc, ki je v zidanici kramljal z Levstikom, pa je njihov daljni sorodnik. In prav v tej zidanici se je kar dobro jedlo in pilo cviček, ki letos, za čudo božje, ni tako kisel kakor prejšnja leta. Lado Bajc, ki je veselo polnil prazne kozarce, je povedal, da je letina obilna, saj so ga pridelali celih 4500 litrov.
Ljudem so se razvezali jeziki in iz grl navzočih so se ubrano razlegale že skoraj pozabljene pesmi. Levstiku bi se zagotovo kar milo storilo. Borut Zaletelj iz Škocjana, ki se že vrsto let udeležuje pohoda, ni mogel prehvaliti kakovosti letošnjega tekočega pridelka. Se pa ta razlikuje od vasi do vasi in od vinogradnika do vinogradnika. Po njegovem ni bistvo le pitje, ampak se je treba ob hoji spomniti tudi Levstikovega literarnega čtiva.
Od tu do Resnikove kašče v Moravčah pri Gabrovki, mimo hiše Levstikove ljubice Tone Zidarjeve, je bilo slabe pol ure hoje. Ob zvokih vaškega godca je prepevala velika množica ljudi. Tudi nekateri kandidati za litijskega župana so bili zbrani, povrhu pa se je prikazal še predsedniški kandidat Anže Logar in se dal fotografirati številnim podpornikom. Cvička se ni branil, a je kmalu preklopil na zdravo vaško vodo. Vso pot je prehodil tudi prvi slovenski čebelar Boštjan Noč, ki se ni mogel načuditi prijaznim ljudem ob poti. Veseli ga, da je bil tudi Levstik čebelar, ki je napisal knjigo o bučelarstvu. Po njegovem Slovence združujejo kultura, jezik in tudi čebelarstvo. Ob poti je občudoval domačine, kako so promovirali pravo domačo hrano, »na kar moramo biti Slovenci še posebej ponosni«. Na sklepni prireditvi na Čatežu, imenovani Razhodnja, je številnim zbranim spregovoril prav Noč. Veselo martinovanje se je ob celotni Levstikovi poti nadaljevalo še dolgo po tem, ko je nebo obsijal zadnji lunin krajec.
Jože Kos je v vseh teh letih za Levstikov pohod navdušil več kot dvesto prijateljev in znancev!
