Ljubljana izgublja še tri redne linije. Kam sploh še lahko letimo?

Letalski promet je ena od dejavnosti, ki so zaradi epidemije novega korona virusa utrpele najhujše posledice. Posledično gre letalska panoga čez korenito preobrazbo. Priča smo propadanju manjših letalskih prevoznikov in konsolidaciji okoli velikih družb, ki pa krčijo flote in močno optimizirajo rede letenja. »Omejitve potovanj iz posameznih držav se tedensko spreminjajo, čemur se prevozniki prilagajajo po najboljših močeh. Zaradi vsesplošne racionalizacije so pri ponovnem vzpostavljanju povezav zelo previdni in selektivni, letenja na »izgubarskih« linijah si enostavno ne morejo privoščiti. Zima bo težka in nekateri je zagotovo ne bodo preživeli. Napovedi so nehvaležne, saj se po eni strani pričakuje cepivo, po drugi pa vemo, da bodo odzivi trga zelo previdni, dokler pandemija ne bo pod kontrolo. Napovedi IATA (International Air Transport Assotiation) kažejo, da bi se na približno tako raven prometa, kot pred korono, morda lahko vrnili do leta 2024,« situacijo na letalskem trgu ocenjuje Brigita Zorec iz Fraporta, upravljavec največjega slovenskega letališča Jožeta Pučnika.

Samo v zadnjih nekaj dneh so tri letalske družbe začasno odpovedale lete z ljubljanskega letališča. Kot prvo gre za poljskega letalskega prevoznika Lot, ki bo še ta mesec začasno ukinil letalske povezave med Ljubljano in Varšavo. Med omenjenima mestoma bo nazadnje poletel 16. septembra, nato pa do začetka zimske sezone ne. Za podoben ukrep pa so se odločili tudi pri nizozemskem nizkocenovniku Transavia, ki bo s 13. septembrom začasno prenehal leteti z Brnika v Amsterdam. Pozimi pa v Belgijo ne bo letel nizkocenovnik Wizzair. Ta naj bi zadnji let med Ljubljano in Charleroiem opravil 24. oktobra, znova pa naj bi na tej liniji dvakrat na teden letel šele 30. marca prihodnje leto.


»V poletni sezoni je redno potniško letenje k nam načrtovalo 17 rednih letalskih prevoznikov, z 22 destinacijami. Poleg tega bi bilo še nekaj čarterjev. Trenutno leti devet rednih prevoznikov na 10 destinacij: Air Serbia, Montenegro Airlines, Lufthansa, Wizz Air, Transavia, Air France, Turkish Airlines, easyJet, LOT Polish Airlines. Čarterske polete v Grčijo opravlja družba Trade Air,« je trenutno stanje na ljubljanskem letališču povzela Zorčeva. In nadaljevala: »Odpovedi oziromaa spremembe pogostosti letov se dogajajo pravzaprav dnevno. Zaradi spreminjajoče se situacije, izbruhov novih žarišč, sprememb pri pogojih za potovanja (rdeči in rumeni seznami ter s tem povezane karantene), prevozniki dokaj zanesljivo lahko planirajo lete na kratek, 14-dnevni rok. Poleg Wizz Aira s sredino septembra začasno ukinjata letenje LOT in Transavia. Oba prevoznika naj bi po napovedih letela v zimski sezoni.«

Bistvenega izboljšanja razmer na letalskem trgu zaradi pandemije Covida-19 v kratkem ni na vidiku – ne pri nas, ne drugje po Evropi. »Ko se bo epidemiološka slika umirila povsod in ne bo več dnevnih sprememb glede pogojev pri vstopanju v posamezne države (npr. karantene), takrat bo letalski promet občutneje stekel. Svet upa na skorajšnje cepivo. Letalski promet ne bo obstal, časovnice, kdaj se bo intenziviral, pa ta trenutek ne poznamo. Vsi upamo, da se bodo spomladi začele zadeve normalizirati, temu pa bodo sledile nove (dodate) letalske povezave. Za poletno sezono 2021 so napovedani leti in vozovnice v prodaji že pri večini letalskih prevoznikov, ki bi na naše letališče leteli to poletno sezono, če ne bi bilo virusa. To je dober obet,« pravi Brigita Zorec.


Izgube so bile, podobno kot drugod po svetu izvzemši turistične destinacije, katastrofalne. »Junij, julij in avgust so prometno najbolj živahni meseci. Lani je bil promet na ljubljanskem letališču približno 200 tisoč potnikov v vsakem od teh mesecev. Junija letos je promet po večmesečni ustavitvi šele stekel in je bilo potnikov le nekaj tisoč. Julija je potovalo desetina potnikov v primerjavi z lanskim julijem. Avgust je bil nekoliko boljši,« je sklenila Zorčeva.