Ljubljana je dobila novo letališče

LJUBLJANA – Prvo slovensko civilno letališče, bolj znano kot staro ljubljansko letališče v Mostah, so odprli z velikim letalskim mitingom 20. avgusta 1933. Po letu 1979, ko so se morala letala umakniti industrijski coni, je začelo propadati. Od konca maja znova vabi obiskovalce, saj ga je družba BTC po izvirni podobi obnovila v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, za njegovo vsebino pa so poskrbeli kavarna Cacao ter Muzej in galerije mesta Ljubljane. Mnogim se je vtisnilo v spomin tudi zaradi tam posnetih kadrov priljubljenega filma Vesna iz leta 1953.

Od nekdanjega letališča med današnjo Šmartinsko in Letališko cesto so se ohranili letališki hangar, dvonadstropni kontrolni stolp in letališka stavba. Slednja objekta sta bila leta 2011 skupaj z letališkim območjem razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Da bi objekte z izjemno zgodovinsko in arhitekturno vrednostjo ohranili, se je družba BTC pred tremi leti edina prijavila na javni razpis in s projektom obnove starega letališča Ljubljana vstopila v javno-zasebno partnerstvo z MOL. »Cilj projekta je bila obnova letališkega stolpa in letališke stavbe, ureditev okolice in programska oživitev ter predstavitev lokacije kot kulturne dediščine izjemnega pomena, skladno z usmeritvami MOL in drugih organizacij, ki so vpete v projekt. To so Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzej in galerije mesta Ljubljane ter Javna agencija za civilno letalstvo RS,« so povedali v družbi BTC.

Objekta sta zdaj obnovljena in odprta za javnost. »V letališki stavbi smo uredili kavarno Cacao in prijetno letno teraso ob Letališki cesti,« dodajajo. »V nekdanjem kontrolnem stolpu so Muzej in galerije mesta Ljubljane pripravili razstavo, ki predstavlja zgodovino in razvoj slovenskega letalstva in starega letališča, ki je Ljubljano povezalo s svetom.«

Zgodovina nekdanjega ljubljanskega letališča je zelo zanimiva. Po končani prvi svetovni vojni se je v Sloveniji silno razmahnilo zanimanje za letalstvo, skoraj v vsaki vasi so imeli travnik, ki so mu rekli letališče, in aeroklub, v katerem so izdelovali modele in se učili letenja. »Tudi Ljubljana je imela močan aeroklub, ki je imel zelo znano vežbališče za letenje z jadralnimi letali pri Novi vasi na Blokah,« je v glasilu takratne občine Moste - Polje Naša skupnost poročal Slavko Gerlica.

»Letališče za motorna letala je imela Ljubljana v Šiški. Ker je bilo v trikotniku železniških prog, se ni moglo razvijati in vključiti v civilni promet, ki je bil v 30. letih že močno privlačen in razvit. Progo med Beogradom in Zagrebom so na primer odprli že leta 1928. Slovenci so hoteli kljub hudi gospodarski krizi v korak z drugimi.«

Že leta 1928 so se mestne in državne oblasti odločile za novo letališče, ki naj bi Ljubljano približalo drugim mestom. »Ugotovili so, da je najprimernejši prostor na vojaškem vežbališču v Polju,« dodaja Gerlica. »Še isto leto so vojaški strokovnjaki odmerili zemljišče. Maja 1933 so končno zakoličili zemljišče in začeli graditi objekte. Dela je vodilo poveljstvo vojnega letalstva. Postavili so hangarje za aeroklub in vojno letalstvo s skupno površino 600 kvadratnih metrov. Do odprtja letališča 20. avgusta 1933 cesta do letališča še ni bila zgrajena pa tudi drugih objektov ni bilo, med njimi glavnega letališkega poslopja za civilni promet s čakalnico in restavracijo, čeprav je redni letalski promet med Ljubljano in Zagrebom stekel že dan po odprtju.«

Novega letališča, ki so ga odprli z velikim letalskim mitingom, so bili najbolj veseli člani aerokluba; teh je bilo 436. Letalci in navdušenci so bili v novo letališče naravnost zaljubljeni, med drugim so trdili, da je najlepše v državi. Žal so se dogajale tudi nesreče. Trimotorno potniško letalo farman goliath je 1. septembra 1933 odprlo letalsko progo Ljubljana–Sušak, prav s to linijo pa je povezana prva tragedija civilnega letalstva pri nas. Letalo, ki je 12. septembra 1933 poletelo proti morju, se je po dobri minuti zrušilo v bližini bolnišnice za duševne bolezni v Polju in celo porušilo del obzidja te ustanove. Umrlo je šest potnikov ter pilot in mehanik.


Med drugo vojno je letališče doživelo nekaj posodobitev, ker sta ga najprej italijanska, pozneje pa nemška okupacijska vojska uporabljali v vojaške namene. Tudi po končani vojni je bila tam močna vojaška eskadrilja. Leta 1954 so se vojaška letala preselila v Pulj in Brežice, v Polju so ostala le civilna in trenažna letala.

Letališče v Polju je postalo neprimerno in za razvoj brezperspektivno. »Strokovnjaki so že leta 1948 iskali primernejšo lokacijo za novo letališče,« poroča Gerlica. »Našli so jo na Brniku, izdelali projekte in leta 1952 je predsedstvo vlade imenovalo komisijo za gradnjo letališča. Februarja 1963 so registrirali novo letališko podjetje, med njegovimi prvimi opravili je bila obnova letališča v Polju, ki je komaj zmoglo tedanji promet.


Na predbožični večer, 24. decembra 1963, je na Brniku pristalo prvo potniško letalo, za tedanje čase sodobni DC-6B. Ljubljansko letališče je ostalo v uporabi le za vojaško trenažno eskadriljo in za Aeroklub Ljubljana. Letala slednjega so tam vzletala in pristajala do leta 1979, ko je bilo zaradi širjenja drugih dejavnosti na tem območju letališče ukinjeno.«