JEZIK IN DRUŽBENA NEENAKOST
Ljubljanske profesorje skušali pošteno osmešiti
Zavajajoče trditve, zlonamerni komentarji, nemalo pretiravanja in panike.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Zagotovo se še spomnite, da se je pred meseci na veliko govorilo o sklepu filozofske fakultete (FF), ki bo v vseh svojih internih aktih naslednja tri leta uporabljala izključno ženski spol za kateri koli spol. Pomisleki so bili, češ da fakulteta po nepotrebnem spreminja slovnico (prvi in največji nasprotnik je bil jezikoslovec Kozma Ahačič), kar je v javnosti dvignilo precej prahu. Ta se je kmalu polegel, ko so iz FF prišli umirjeni toni: »Sklep se nanaša izključno na neosebne zapise v pravnih aktih – prav tako, kot je bil zdaj moški spol uporabljen za vse, bo zdaj izmenično za vse uporabljen ženski oziroma moški spol. Nobenemu študentu ali študentki s tem sklepom v ničemer ne spreminjamo spola,« nam je pojasnil dekan fakultete Roman Kuhar.
Po drugi strani pa je reakcija ne preseneča, saj je sklep posegel v mehanizme, ki latentno ali odkrito vzdržujejo neenakost med spoloma in izključevanje žensk. Potezo so kritiki označili celo za avtoritarno in nenaravno poseganje v jezik. Pri tem Petrovićeva izpostavlja, da še ni zelo dolgo, ko se je zdelo smešno in nenaravno, da imajo ženske glasovalno pravico. Podobno je bila sprejeta dosedanja raba ženskih oblik nazivov za poklice, ki so bili dolgo časa rezervirani za moške.
Janez bo še naprej študent, Marija bo študentka
Interpretacije, da se bo na diplomo moški podpisal s študentka XY, so tako napačne in zavajajoče pravi Kuhar: »Janez bo še naprej študent, Marija bo študentka, sklep v ničemer ne posega v diplomske ali druge listine. Na njih bo še vedno pisalo Janez Novak, diplomant filozofije, ali Marija Novak, diplomantka filozofije.«Posmeh in dramatični vložki
Da je poteza FF predvsem po nepotrebnem dvignila precej prahu, meni tudi doktorica jezikoslovja z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Tanja Petrović. »Kljub temu da je šlo le za interni akt institucije, v javnem diskurzu ni manjkalo pretiravanja, posmehovanja (primer: Ali bodo zdaj moški profesorji in študentje o sebi morali govoriti v ženski obliki?) kot panike in dramatike (primer: FF s svojo potezo uničuje, maliči slovenščino).«'Nevtralnost moških oblik' so kritiki obravnavali kot (naravno) danost, in ne konvencijo, ki pa ni poljubna, temveč je posledica konkretnih zgodovinskih in družbenih razmerij.
Po drugi strani pa je reakcija ne preseneča, saj je sklep posegel v mehanizme, ki latentno ali odkrito vzdržujejo neenakost med spoloma in izključevanje žensk. Potezo so kritiki označili celo za avtoritarno in nenaravno poseganje v jezik. Pri tem Petrovićeva izpostavlja, da še ni zelo dolgo, ko se je zdelo smešno in nenaravno, da imajo ženske glasovalno pravico. Podobno je bila sprejeta dosedanja raba ženskih oblik nazivov za poklice, ki so bili dolgo časa rezervirani za moške.