Bili smo v džamiji: ljubljanski mufti predčasno odhaja (FOTO)

Po težko pričakovanem odprtju ljubljanske džamije, ko so februarja lani opravili prvo molitev, ki se je je udeležilo 4.000 tisoč ljudi, so džamija, športna dvorana, predavalnica in nekateri drugi prostori, ki so jih na Džamijski ulici 1 zgradili v okviru Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, v letu epidemije skoraj samevali. Džamija je zaradi ukrepov sprejela bistveno manj ljudi na tedensko petkovo molitev, ki jo opravlja mufti. Ob napovedanem predčasnem končanju mandata muftija Nedžada Grabusa smo se pogovarjali  z dolgoletnim tajnikom in s podpredsednikom mešihata Nevzetom Porićem, ki bo v kratkem najverjetneje imenovan za novega muftija Islamske skupnosti v Sloveniji.

Mufti Grabus je napovedal, da se bo po 15 letih službovanja konec junija poslavlja od položaja. Zakaj se je odločil za predčasen odhod?

Pravi, da je s projektom džamija zaključil misijo. Dolgo smo se pogovarjali. Funkcijo je prevzel 1. junija 2006 in naslednji mesec bo točno 15 let, odkar je verski vodja Islamske skupnosti v Ljubljani.

Boste še sodelovali?

Ja, malo bo ostal še pri nas in bo prevzel vodenje kulturno-izobraževalni zavod Averroes. Neke naloge (Grabus bo imenovan za sarajevskega muftija, op. p.) bo prevzel v Sarajevu in se bo tako gibal med Ljubljano in Sarajevom.



Pred vami je postopek izbire novega muftija (s Porićem smo se pogovarjali, še preden je bilo znano, da bo on postal mufti). Je dovolj primernih kandidatov?

Osemnajst islamskih centrov po Sloveniji, džamatov, lahko predlaga vsak po tri kandidate. Iskali bi lahko tudi v tujini, a mi iščemo znotraj Slovenije.
 
Kdo lahko postane mufti? Kakšne kvalifikacije mora imeti?

Mufti lahko postane človek z najmanj visoko islamsko izobrazbo, vsaj desetimi leti dela v islamski skupnosti. Govoriti mora slovenski jezik in aktivno obvladati arabski in vsaj en svetovni jezik. Biti mora ugledna oseba, ki uživa zaupanje muslimanov v Sloveniji. Star mora biti najmanj 35, uživati ugled v islamski skupnosti skupnosti in javnosti ter imeti soglasje vrhovnega poglavarja iz BiH. V Sloveniji potrjujemo administrativnega človeka, v Sarajevu pa sabor Islamske skupnosti v BiH potrjujejo duhovno linijo.

Ste vi primeren kandidat?

Oni so predlagali, jaz pa sem rekel, če me že predlagate, grem v boj. Tajnik sem že od leta 2003. Takrat sem zaključil študij za imama v Sarajevu in so me takoj, ko sem se vrnil, dali v ogenj. Naš cilj je, da nadaljujemo, kjer smo ostali. Grabus je postavil dobre temelje in zdaj je treba nadaljevati.

Rojeni ste bili v Sloveniji?

Rojen sem bil v Bihaću, a že od mladosti živim v Sloveniji. Da bi dobil islamsko izobrazbo, sem študiral v Sarajevu, saj v Sloveniji ni primernega študija.



Soproga se strinja, da ste kandidat za to častitljivo funkcijo?

Jaz nje ne omejujem, ona pa ne mene. Tisti, ki nekaj doseže, gre naprej. Od samega začetka leta 2004 sva dobra prijatelja. Veliko sem potoval. Včasih ženske delate težave, če smo veliko zdoma. Ona in jaz greva po svoje in sva na tem področju usklajena.

So ženske zaposlene tudi v ljubljanski džamiji?

Tako je, delajo v administraciji in poučujejo pri verouku. A imami ne morejo biti. To je nekako podobno kot v katoliški cerkvi, kjer ne morejo biti župniki ali škofje.

Dan po odprtju ljubljanske džamije se je na vas usul plaz obtožb, češ da ste ženskam prepovedali molitve.

Takrat sem nekoliko nerodno zapisal na facebooku, naj ženske ne hodijo na molitev. Pričakovali smo 4.000 ljudi, in če bi prišle še one, bi bila strašna gneča. Mislil sem jim sporočiti le, naj tisti petek ne hodijo, ker zanje ni obvezno opraviti petkove molitve. To sem napisal dobronamerno, a so me napadli celo ljudje, od katerih tega ne bi pričakoval. Lahko bi me poklicali in se pozanimali, kaj je res.



V kolikšnem deležu pa običajno hodijo na molitev?

Zagotovo je več moških pri molitvah. Tudi ženske prihajajo k molitvi, vrata džamije so odprta za vse. Vendar je nekako ustaljena praksa, da je več moških. Ni posebnega razloga zakaj je ženskih manj. V naši skupnosti imamo posebne programe za ženske, katerih se udeležujejo in realizirajo odlične projekte. Veliko je bilo donatorjev-žensk za izgradnjo džamije v Ljubljani. Sploh niso zaostajale za moškimi.

V prekrasni ljubljanski džamiji, ki je prejela številne nagrade, moški molijo spodaj, ženske ločeno zgoraj. Zakaj takšna delitev?

Ko molimo se pregibamo in opravljamo molitev s fizičnimi gibi. To je edini razlog, da smo vsi hkrati skoncentrirani na molitev. Ženske so za moškimi.  Ne gre za poseben status moških.

Kakšne odnose imate s sosedi? Bali so se preglasnih molitev iz minareta, je to še kamen spotike?

Petkrat na dan molimo in tolikokrat se sliši tudi klic k molitvi iz minareta ki se sliši res samo še na naše dvorišče.



Verouk trenutno poteka?

Verouk še vedno izvajamo na daljavo. Testirati bi morali imame, ki izvajajo verouk. Sedaj, ko prehajamo v zeleno fazo bomo zadevo verjetno spremenili in začeli verouk izvajati v učilnicah. Čeprav se bližamo koncu veroučnega leta.

Kakšen je sicer vas nasvet vernikom glede cepljenja?

Pred ramazanom smo jim poslalo pismo, v katerem smo med drugim zapisali naj se cepijo. Ker je konsenz, če govorimo o naših učenjakih po vsem svetu, da se je treba cepiti brez kakršnega koli zadržka.

Kako velika islamska skupnost je v Sloveniji?

Leta 2002 je bilo po popisu prebivalstva 50 tisoč muslimanov, od takrat do danes se je povečalo njihovo število za 30 do 50 tisoč. V preteklih letih se je število muslimanov, predvsem iz Bosne in Hercegovine, zelo povečalo.



Ljubljanska džamija je ena najlepših v Evropi po arhitekturni zasnovi. Prejela je že številne nagrade. Vam ostali kolegi iz drugih držav zavidajo, da vodite tako lep sakralni objekt?

Res je, prejeli smo že Plečnikovo nagrado, nagrado Zlati svinčnik, nagrado Odprte hiše in v kratkem se nam obeta še ena nagrada. Ponosni smo na to, da je džamija vsem nam in mestu Ljubljana v ponos, hkrati pa sta tudi arhitekta projektirala pod vplivom strahu, da bi džamija postala »muslimanski geto«, in sta jo zato odprla za vse smeri in je vsak dobrodošel.

So jo prišli pogledat tudi Katarci, ki so z donacijami pomagali, da džamija danes sploh stoji?

Še ne, a zagotovo bodo. Niso prišli predvsem zaradi epidemije.



Jo je v živo že prišel pogledat kateri od muftijev?

Pri nas je bil že reisu-l-ulema, vrhovni poglavar Islamske skupnosti v BiH dr. Husein Kavazović, v začetku maja minister za zunanje zadeve Republike Turčije Mevlut Cavusoglu, a tudi glasbenik Dino Merlin, ki ga, kot slišite, trenutno poslušamo v restavracija Behar, ki je del našega centra, predsednik slovenske Vlade, bivša predsednika Republike Slovenije in številni drugi gostje.

Lani poleti je bilo kar nekaj zanimanja med ljudmi, da bi si ogledali džamijo.  Kako bo letos, si jo lahko pride vsakdo ogledat?

Lani smo imeli odprta vrata vsak torek, sredo in četrtek od 10 do 11. ure, kako bo letos, pa še ne vemo. Težko je namreč vsakega pregledati, ali ima izpolnjen PCT-pogoj, zato to vprašanje ostaja še odprto.