Ljubljanski podžupan: Še inhalirati ne znam, v legalizaciji konoplje pa vidim prednosti

V Nemčiji je dovoljena uporaba konoplje za osebne namene, mi pa smo Boštjana Koritnika vprašali, zakaj meni, da bi bilo dobro konopljo legalizirati tudi pri nas.

V Nemčiji je v začetku aprila začel veljati zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo. Tema o morebitni legalizaciji konoplje ima v Sloveniji že dolgo brado, a za zdaj ni nikakršnega osnutka zakona, o katerem bi se politiki lahko konkretneje pogovarjali. V Sloveniji je na političnem redu (kot predlog za referendum) le legalizacija gojenja, prometa in predelave za medicinske namene, a v družbi potekajo tudi širše razprave o morebitni legalizaciji konoplje tudi za osebne namene in na področju gospodarstva. Slednjemu vse več pozornosti posveča ljubljanski podžupan Boštjan Koritnik, ki je zaslužen tudi za to, da je Slovenija prvič gostila Mednarodno konferenco o poslovanju s konopljo.

Boštjan Koritnik je pravnik, nekdanji minister za javno upravo in aktualni ljubljanski podžupan, a njegovi odgovori na naša vprašanja o konoplji, kot poudarja, niso stališča Mestne občine Ljubljana. 

V Nemčiji je začel veljati zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo. Zasledili smo, da ste sodelovali pri nekaterih dogodkih v Sloveniji v povezavi z uporabo konoplje v gospodarstvu in ste pristaš bolj sproščene zakonodaje na tem področju. Kakšna je vaša vloga v javnih razpravah o konoplji?

Res je, sodeloval sem na enem dogodku, a zanj je zaslužen predvsem Američan Alex Rogers iz International Conferences Group Ltd., ki je organiziral že vrsto vodilnih svetovnih dogodkov na tem področju. Na dogodku sem se znašel bolj po naključju, na okrogli mizi o doseganju zakonskih sprememb, šele nato pa sem se je nekoliko bolj podrobno lotil. Objavil sem dva krajša prispevka v e-reviji TFL Glasnik, vse na temo normativnih sprememb v Nemčiji. Tema me osebno zanima, celo kot nekoga, ki še inhalirati ne zna, a kljub temu vidim v nemškem pristopu k liberalizaciji trga s konopljo mnoge prednosti.

Kako menite, da bi lahko sproščena zakonodaja vplivala na gospodarski razvoj in zaposlenost v Sloveniji?

Sproščanje zakonodaje v Sloveniji bi lahko imelo ogromen vpliv na zaposlenost, raziskave in inovacije ter splošni gospodarski razvoj. Modernizacija zakonodaje ne bi pripeljala le do ustanavljanja novih podjetji, ki se tako ali drugače ukvarjajo s konopljo, temveč bi imela tudi številne pridružene pozitivne učinke za druge branže, ki niso neposredno povezane s konopljo.

Konoplja je namreč izredno interdisciplinarna rastlina: poleg vsem poznane uporabe v medicinske in rekreativne namene se lahko uporablja tudi v gradbeništvu (konopljin beton), tekstilu, industriji (konopljine baterije) in številnih drugih panogah.

Modernizacija zakonodaje bi imela lahko vpliv tudi na turizem, saj po svetu opažamo vzpon t. i. konopljinega turizma, v državah, ki so svojo zakonodajo sprostile.

Navsezadnje bi bila z uvedbo legalnega sistema prometa, gojenja in prodaje konoplje neposredno na boljšem tudi država, saj bi lahko prodajo konoplje obdavčila oziroma od nje pobirala trošarine, medtem ko zdaj vse teče na črnem trgu oziroma pod radarjem davčnega organa.

Ko govorimo o državnih prihodkih iz naslova industrije konoplje, je treba upoštevati tudi prihranke, ki bi jih beležili zaradi zmanjšanja stroškov iz naslova kazenskih pregonov. Razpoložljivi podatki kažejo, da so skupni stroški, povezani z drogami, leta 2016 predstavljali 0,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in da se ta delež v preteklem desetletju giblje med 0,02 in 0,03 odstotka BDP.

Legalizacija konoplje bi znatno razbremenila stroške pregona, sodstva in policije pri kaznivih dejanjih, povezanih s konopljo. Posledično bi lahko ti državni organi svoj čas, energijo in vire usmerili v pregon resnejših kaznivih dejanj. Finančni učinki bi bili občutni, saj trenutno več kot 50 odstotkov vseh kazenskih pregonov spada na področje drog, od tega največ konoplje, vsaj 70 odstotkov.

Boštjan Koritnik med predavanjem o romantičnih prevarah na Poslovni forenziki 2022. FOTO: Osebni Arhiv

Koliko konoplje se predvidoma proda na črnem trgu pri nas?

Na podlagi podatkov ankete NIJZ iz leta 2018 in študije z naslovom »Ekonomska analiza nezakonitega trga z marihuano v Sloveniji« je ocenjeno, da je bilo leta 2018 porabljenih okoli 3,8 tone konoplje. Če upoštevamo, da stane gram konoplje na črnem trgu od 6 do 8 evrov, bi to pomenilo, da bi vrednost trga konoplje znašala od 23 do 30 milijonov evrov. Če ocenimo, da bi trošarine in davki znašali približno 80 odstotkov maloprodajne cene – če sklepamo iz deleža za zavojček cigaret –, bi trg konoplje lahko prinesel od 18 do 24 milijonov davkov. Ob upoštevanju, da so navedeni podatki iz leta 2018, kar pomeni, da bi bile številke danes še znatno višje.

Kdaj bi v Sloveniji lahko po vašem mnenju (delno) legalizirali konopljo?

Ko govorimo o legalizaciji konoplje, je treba biti pozoren na omejitve konvencij Združenih narodov in Evropske unije, ki preprečujejo popolno pravno legalizacijo konoplje. Seveda pa obstajajo določeni obvodi, kar lahko vidimo na primeru Nemčije, ki pravno sicer ni legalizirala konoplje, v praksi pa so omogočili njeno uporabo in promet; konopljo so med drugim umaknili s seznama prepovedanih drog.

Upoštevajoč omenjene omejitve pa lahko Slovenija modernizira svojo zakonodajo, povezano s konopljo, kadarkoli, vse je odvisno od politične volje in poguma vlade. Poleg tega imamo po svetu že toliko primerov dobrih praks modernizacije zakonodaje, da implementacija nečesa podobnega kot v Nemčiji za Slovenijo ne bi smela predstavljati večjih težav. To je v resnici zgolj politično vprašanje.

Se v Sloveniji že pripravljajo osnutki zakona, kako bi bila legalizacija videti pri nas?

Trenutno v Sloveniji – vsaj kolikor je meni znano – še nimamo osnutka novega zakona, zato so vse možnosti odprte, pa tudi če bi ga imeli, bi bili: če se v državnem zboru tako odločijo, lahko spremenijo predlog zakona tudi še tik pred sprejemom. Po trenutni slovenski zakonodaji je medicinska konoplja že legalna, njeno gojenje, promet in obdelava pa ne, kar znatno omeji možnosti predpisovanja medicinske konoplje za bolnike. Po domače povedano, za bolnike, ki jim je predpisana, jo je treba uvažati, v primeru težav z uvozom, kakršnim smo bili priča pred časom, pa so prepuščeni sami sebi, na milost in nemilost črnega trga: tako ceni kot slabi kakovosti, tudi denimo težkim kovinam v rastlini.

V praksi je težava tudi, da zdravniki nimajo ustreznega dostopa do izobraževanja, da bi se počutili bolj suvereni pri predpisovanju zdravil iz konoplje. Iz medijev smo lahko slišali številne indice, da vlada oziroma skupina poslancev pripravlja referendum, ki bi pri javnosti preveril podporo podrobnejši – in tudi bolj življenjski – ureditvi področja medicinske konoplje.

Zagotovo pa bi bilo za Slovenijo najbolje celostno urediti področje konoplje, katero državo si bomo vzeli za zgled ali pa  bomo šli v povsem svojo smer, pa je stvar politične volje.

Industrijska konoplja. FOTO: Tomi Lombar, Delo

Katera država bi bila po vašem mnenju model za Slovenijo?

Zagotovo bi lahko za zgled vzeli Nemčijo, res pa je tudi, da ima njihova nova zakonodaja mnoge pomanjkljivosti. Osebno menim, da bi bil najboljši pristop za modernizacijo slovenske zakonodaje priprava hibrida najboljših praks iz različnih držav, ki so omejitve sprostile.

Slovenija je tako majhna, da bi brez večjih težav lahko ustvarili svoj sistem obravnavanja konoplje, ki bi lahko bil boljši od sistemov drugih držav. Zakaj bi vedno kopirali, če pa smo Slovenci znani po inovativnosti in iznajdljivosti? Le strahu pred spremembami je morda včasih malo preveč …

Nasprotnike legalizacije pogosto skrbi, da bi ta še povečala uporabo konoplje med mladimi in bi morda nastala še večja škoda med omamljenimi mladostniki. Nas mora skrbeti?

Drži, to je pogosto skrb nasprotnikov. Sam pa sem v sklopu svojega raziskovanja ugotovil, da se je v državah, kjer so sprostili zakonodajo glede rekreativne uporabe konoplje, uporaba sprva resda povečala, po nekaj mesecih pa upadla, v nekaterih primerih celo pod raven, na kateri je bila pred legalizacijo.

Rečeno drugače: za mlade so »prepovedane« stvari vedno bolj zanimive in atraktivne, ko pa zadeva ni več prepovedana, pogosto izgubijo zanimanje. Poleg tega je treba poudariti, da logika prohibicije v praksi ne pije vode, mladi trenutno lažje dostopajo do konoplje kot do alkohola, saj to področje ni regulirano in lahko konopljo kupijo od lokalnih preprodajalcev brez starostnih omejitev, tj. za te prodajalce je najmanjša težava to, koliko je stara oseba, ki ji prodajo konopljo, in kaj jim prodajajo. V vsakem primeru tvegajo. Če pa bi Slovenija regulirala to področje, bi mladi do konoplje lahko dostopali le po legalni poti oziroma do konoplje do svojega 18. leta niti ne bi smeli dostopati, posledično bi se zmanjšal črni trg, državna blagajna bi se polnila z davki, ki jih trenutno ne pobiramo, in za mlade – tako verjamem – konoplja niti ne bi bila več tako zanimiva.

Je pa treba poudariti, da modernizacija te ureditve ne pomeni proste uporabe konoplje vedno in povsod, temveč pomeni, da bi se to področje končno uredilo z jasnimi pravili, omejitvami in standardi kakovosti. Ureditev, ki jo imamo sedaj, pa v resnici podpira le črni trg, država in uporabniki pa so vedno na slabšem.