Ljubljanski policist o tem, kaj se dogaja ponoči, ko smo zaprti v domovih

Mineva 100 dni od uvedbe omejitve gibanja v nočnem času. Vlada je 20. oktobra kot enega izmed ukrepov za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom uvedla splošno prepoved gibanja, ki velja od 21.00 do 6.00 naslednji dan.  Med ljudmi se je prijel izraz 'policijska ura', policist Tomaž Tomaževic, pristojen za stike z javnostjo pri PU Ljubljana pa je v telefonskem pogovoru pojasnil, zakaj ta izraz ni točen in kako smo se navadili na enega od ukrepov v naši razmeroma mirni državi. V spremstvu kolegov policistov se je v času epidemije večkrat sprehodil skozi prestolnico, kjer se je zagotovo spremenilo to, da v mestu po 21. uri praktično ne srečaš nikogar več.
 
V začetku pogovora ste me popravili, da ne gre za policijsko uro, temveč omejitve gibanja v nočnem času. Se je pa ob uvedbi govorilo, da je bil takšen ukrep na našem ozemlju nazadnje sprejet v času okupacije v drugi svetovni vojni in se je v splošni populaciji prijel izraz policijska ura.

Policijska ura zagotovo ni pravi termin. Gibanje je omejeno z odloki vlade in ne policije, ki sicer ima pooblastilo, da omeji gibanje na nekem kraju zaradi varnosti. Gibanje je omejeno zaradi zmanjšanja možnosti prenosa koronavirusa in s številnimi izjemami mnogim tudi dovoljeno, torej gibanje ni v celoti prepovedano. Policisti skupaj z drugimi pristojnimi službami zgolj izvajamo nadzor nad spoštovanjem odlokov in omejitev.

Tomaž Tomaževic je pristojen za stike z javnostjo pri PU Ljubljana. FOTO: PU Ljubljana

Mineva 100 dni od nastopa omenitve gibanja v nočnem času. Ste to vedeli?

Osebno lahko rečem, da tega nisem vedel. Na splošno pa lahko povem, da nadzor nad odloki in izvajanje teh nalog ni dosti drugačno od naših drugih nalog. Predpisi in pravila se spreminjajo tako na področju prometa, javnega reda ali drugih področjih. Tudi ta naloga je policiji naložena s predpisi in jo opravljamo kot vse druge. Če zaznamo kršitve omejitve gibanja, vodimo prekrškovne postopke in so praktično enaki kot na primer pri kršitvah v cestnem prometu.

Za policiste se torej z dodatnimi ukrepi delo ni bistveno spremenilo. Torej nobene reorganizacije ali premestitve na drugo delovno mesto?

Tako je, vse počnemo v okviru rednega dela. Enako kot prej policisti izvajamo nadzore odkrivamo in preprečujemo različna kazniva ravnanja, ob tem pa sedaj preverjamo še razloge za gibanje po 21. uri. Naše prioritetne naloge so še vedno preprečevanje kaznivih dejanj, skrb za varnost prometa, javni red in mir in splošno varnost državljanov. Policija pri nadzoru sodeluje tudi z drugimi službami, kot so inšpekcijske službe in redarstva, dodatno pa je bil med drugim na ravni države ustanovljen center za pomoč občanom in odgovore, povezane z omejitvami.

​

Če zaprete oči in pomislite, kakšna je bila Ljubljana zvečer pred letom dni, ko še ni bilo omejitev, in zdaj. Kakšne so razlike?

V teh dneh, ko gremo po ulicah Ljubljane, srečamo le tiste, ki imajo za to upravičen razlog, na primer ljudi, ki se vračajo ali gredo v službo, sprehajalce psov …  Pred tem je bilo seveda bistveno živahnejše, terase lokalov so bile polne, ljudje so družili, klepetali in bilo je glasno. Sedaj v mestu po 21. uri praktično ne srečaš nikogar več.

Ponoči imate tako manj dela, kot ste ga imeli nekoč. Z vidika policistov je nočna ura tako verjetno dobrodošla

Spremembe, ki so posredno povezane z omejevanjem gibanja ljudi, so opazne. Decembra denimo ni bilo smrtnih žrtev v prometu, kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Ljudje so ponoči manj na cestah, hkrati pa je tudi manj opitih ljudi in kršenja javnega reda in miru. Nenazadnje je bilo statistično gledano tudi manj vlomov, tudi zato, ker so ljudje tako podnevi kot ponoči več doma. Hkrati pa lahko prej primemo kakšnega nepridiprava, saj zdaj ponoči vsako sumljivo vozilo še bolj izstopa, ker  prometa ni veliko. Seveda ne moremo vseh teh dejavnikov povezovati z omejevanjem gibanja, v neki meri pa na vse opisano zagotovo vplivajo.
 
Imate morda po drugi strani več klicev prebivalcev, da se jim omejitev nočnega gibanje zdi nelogičen poseg v osebne svoboščine? Kako so ukrep sprejeli meščani?

V večini primerov ljudje spoštujejo ukrepe za omejevanje prenosa koronavirusa. Seveda obstajajo tudi posamezniki, ki se z ukrepi ne strinjajo. Posamezniki v postopkih s policisti pa bolj kot omejitve nočnega gibanja zastavljajo vprašanja, zakaj se ne smejo združevati, družiti in izražati volje na protestih. Zakonodaja velja za vse. Kot pa že povedano, večina ljudi odloke upošteva in je doma, saj razume pomen, da so omejitve zaradi tega, da se prepreči širjenje koronavirusa.

Če smo odlok hočeš nočeš vzorno sprejeli, pa je zato morda več kršitev v zasebnih prostorih?

Ker so ljudje zaradi omejitev več doma, je v domačem okolju gotovo več napetosti v družinah. Vendar statistično na območju PU Ljubljana ne zaznavamo povečanja kršitev v zasebnih prostorih glede na čas pred veljavnostjo odlokov. Imamo celo manjši padec teh kršitev, tako prekrškov kot tudi kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem v družini.  Eden izmed razlogov je verjetno tudi v tem, da je zaradi vseh ukrepov med ljudmi manj alkohola in popivanja, ker so gostinski lokali zaprti, manj pa je tudi drugih druženj. Policisti sicer reagiramo na vsako kršitev, ki jo zaznamo oziroma nam jo prijavijo. Posebej pa smo pozorni na nasilje v družinah, ki se navadno dogaja v zasebnih prostorih, skrito pred očmi javnosti. V teh primerih nam je glavna skrb, da zaščitimo žrtve nasilja. Nasilje ni v nobenem primeru dopustno, še zlasti pri nasilju v družini, kjer je žrtev navadno nemočna pred nasilnežem.
 
Menite, da bi lahko epidemiološko uro počasi ukinili ali spremenili, zdaj ko se dnevi daljšajo?

Sprejem ali spreminjanje zakonodaje s tega področja ni v pristojnosti policije niti o tem ne odločamo. Kot sem že povedal, je naša naloga izvajanje nadzora nad spoštovanjem sprejetih predpisov, ki so namenjeni varovanju zdravja ljudi.


Koga ponoči največkrat kaznujete pri neupoštevanju nočne ure?

Kaznuje se zgolj tisti, ki stori prekršek. Seveda pa je od primera do primera različno in se vsak primer presoja posebej. Če so izpolnjeni pogoji, ko gre za blažje prekrške, policisti lahko izrekajo tudi opozorila. Policisti pa bodo tistemu, ki poleg kršitve odloka izvršuje še druga kazniva ravnanja ali se ne zmeni za njihova opozorila, izrekli tudi globo po odloku. V glavnem pa ljudje spoštujejo omejitve, so v tem času doma, tako da jih globa zaradi tega ne more doleteti. Tisti, ki pa odlok kršijo, se tudi sami izpostavijo in se morajo zavedati posledic, ki jih morebitna okužba lahko prinese. V takšnih situacijah je glede na možne posledice bolezni izrečena globa verjetno manjšega pomena.

Kakšne upravičljive razloge ali morda izgovore ljudje navajajo policistom?

Večina ima upravičen razlog, največkrat gre za prihod v službo ali odhod iz nje, obisk zdravnika, skrb za sorodnike in druge nujne opravke. Če oseba policistu pojasni in dokaže upravičenost gibanja, je strah pred kaznijo odveč. So pa primeri, ko posamezniki razlogov, ki bi upravičevali njihovo navzočnost in gibanje na nekem območju, nimajo. Pri tem se kršitelji odloka pogosto izgovarjajo, da so na primer na poti iz službe, kljub temu da je očitno, da so na tem mestu zaradi druženja, klepeta, pri tem pa še ne spoštujejo medsebojne razdalje, ne nosijo zaščitnih mask . Pri preverjanju pa policisti ugotovijo, da njihove navedbe ne držijo.
 
Glede tega menim, da bi morali biti ljudje dovolj samokritični in nato sprejeti tudi posledice teh ravnanj, predvsem pa razumeti, da policisti navedene naloge izvajajo v dobro širše skupnosti, da se nalezljiva bolezen čim prej izkorenini. Naj še enkrat poudarim, da izrekanje glob ni naš namen, namen je, da se spoštujejo odloki, ki varujejo naše zdravje.