LAŽNI REZULTATI
Lažni rezultati zapirajo regije? Ljudje so zmedeni glede testov
Po družbenih omrežjih veliko vprašanj, odgovorov pristojnih pa precej manj. Kaj drži?
Odpri galerijo
Kaj se dogaja na testiranjih s hitrimi antigenskimi testi (HAT)? V ponedeljek je završalo med zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, saj je bilo veliko učiteljev pozitivnih, zato so morali zapreti cele oddelke šol. Kasneje pa se je izkazalo, da so bili negativni.
Ne čudi torej, da je na družbenih omrežjih veliko vprašanj na to temo. Med drugimi tudi to (objava je zapisana v celoti in nelektorirana): »Spodaj prilagam vsebino... sigurno obstaja med mojimi FB prijatelji kaka bolj učena glava, ki bi mi pojasnila, kdaj/kako popravijo statistiko in kam bo šlo mojih 22 kolegov, ki so bili včeraj pozitivni, danes negativni kdo in kako jim bo plačal (opravičeno) odsotnost z dela, vse karantene, ki so “padle” njihovim članom gospodinjstva, ter nenazadnje vsem našim učencem in njihovim družinam, ki so bili (posredno) del “igre številk”/“žal kake slabe serije”/“zgolj slučaja”...«
Torkovo ponovno testiranje zaposlenih v šolah in vrtcih na širšem območju Kranja, kjer je bilo v ponedeljek kar 13,3 odstotka testiranih na hitrih testih pozitivnih na novi koronavirus, prinaša večinoma negativne izvide tako ponovljenih hitrih testov kot tudi PCR-testov. Nekateri otroci so se tako danes že lahko vrnili v vrtce in šole. Na Osnovni šoli Stražišče, kjer je bilo na ponedeljkovem testiranju 22 zaposlenih pozitivnih, je ponovno testiranje pokazalo dve okužbi, in sicer eno pri nepedagoškem delavcu ter drugo pri učitelju predmetne stopnje. Ostalih 20 je prejelo negativne rezultate ponovljenega hitrega testa, 19 od njih pa tudi negativne rezultate PCR-testa, izvid enega testa še čakajo. Tudi v Kranjskih vrtcih so v torek zvečer klicali starše številnih otrok, da se lahko danes vrnejo v vrtec. Zaradi ponedeljkovih pozitivnih rezultatov na hitrih testih pri 17 zaposlenih so v karanteno poslali 126 otrok v desetih oddelkih. Rezultati torkovega dodatnega testiranja pa so pri 13 zaposlenih pokazali negativen izvid in ti so se danes že vrnili v službo, je za STA povedala ravnateljica Tea Dolinar. Podobno je bilo tudi v drugih ustanovah na območju Kranja.
Iz ZD Kranj so sporočili, da je že torkovo ponovljeno hitro testiranje pokazalo, da je bil delež pozitivnih primerljiv z ostalimi dnevi testiranja. Hkrati je Nijz za vse v ponedeljek domnevno pozitivne vzgojitelje in učitelje v torek opravil še tudi kontrolne teste z metodo PCR. Za te izvidov v ZD Kranj še nimajo, so pa v javnost iz Nijz posredovali neuradno informacijo, da je bilo na drugem hitrem in potem še kontrolnem PCR-testu 90 odstotkov od sprva pozitivnih dejansko negativnih.
Število v ponedeljek pozitivnih šolnikov in vzgojiteljic tako na koncu ne bo bistveno presegalo številko iz prejšnjega tedna, ko je bilo med 1.090 testiranimi sedem pozitivnih.
»Vsa morebitna odstopanja so zato lahko le predmet zanesljivosti testa. O zanesljivosti testov, ki se uporabljalo za testiranje zaposlenih v šolah in vrtcih, bosta lahko presodila Nijz in NLZOH. Zadnji že dlje časa izvaja klinično testiranje in primerjavo rezultatov, tudi na mestih hitrega testiranja, ki ga izvaja ZD Kranj,« so še sporočili.
Da bi zmanjšali vpliv lažnih testov na statistiko o okužbah, ki kroji sprejemanje ukrepov za obvladovanje epidemije, pa Rozman meni, da je rešitev ta, da se hitre teste validira, torej preverja še s PCR-testom, se ugotovi, kolikšna so odstopanja, in se nato to upošteva v statistiki.
Hitri antigenski test je namreč terenski presejalni test, »s katerim na ravni populacije neko stvar, ki je šla izpod kontrole, lažje obvladujemo«, je dejal Rozman. PCR-test je namreč zamuden, dražji in ne da takojšnjega odgovora. V Sloveniji imamo kapaciteto do okoli 7.000 testov na dan, šolnikov je bistveno več.
Kot je pojasnil, hitre antigenske teste zdravstveni delavci poznajo že iz primerov drugih bolezni, denimo gripe, in ves čas zanje velja, da so med 60 in 70 odstotki zanesljivi. Tako tudi v primeru testov na novi koronavirus niso pričakovali več, ker sama tehnologija ne zmore več. Po njegovih besedah je tak test lahko 95-odstoten le v laboratorijskih pogojih in pri homogeni populaciji.
Če smo v dilemi glede konkretnega posameznika, je PCR-test zlati standard, če govorimo o nivoju populacije, ko je okužb veliko, večina ljudi pa ni življenjsko ogrožena, pa uporabljamo hitre teste.
V torek je bilo opravljenih 5.709 PCR-testov, pozitivnih je bilo 1.217 (21,3 odstotka). S hitrimi testi so testirali 10.237 oseb, pozitivnih je bilo 3,4 odstotka ali 343 oseb. Umrlo je 23 bolnikov. V bolnišnicah je 1.012 covid pacientov ali 20 manj kot dan prej, intenzivno zdravljenje pa jih potrebuje 165 ali trije manj kot dan prej.
Ne čudi torej, da je na družbenih omrežjih veliko vprašanj na to temo. Med drugimi tudi to (objava je zapisana v celoti in nelektorirana): »Spodaj prilagam vsebino... sigurno obstaja med mojimi FB prijatelji kaka bolj učena glava, ki bi mi pojasnila, kdaj/kako popravijo statistiko in kam bo šlo mojih 22 kolegov, ki so bili včeraj pozitivni, danes negativni kdo in kako jim bo plačal (opravičeno) odsotnost z dela, vse karantene, ki so “padle” njihovim članom gospodinjstva, ter nenazadnje vsem našim učencem in njihovim družinam, ki so bili (posredno) del “igre številk”/“žal kake slabe serije”/“zgolj slučaja”...«
Zvečer klicali starše, da lahko pridejo otroci v vrtec
Torkovo ponovno testiranje zaposlenih v šolah in vrtcih na širšem območju Kranja, kjer je bilo v ponedeljek kar 13,3 odstotka testiranih na hitrih testih pozitivnih na novi koronavirus, prinaša večinoma negativne izvide tako ponovljenih hitrih testov kot tudi PCR-testov. Nekateri otroci so se tako danes že lahko vrnili v vrtce in šole. Na Osnovni šoli Stražišče, kjer je bilo na ponedeljkovem testiranju 22 zaposlenih pozitivnih, je ponovno testiranje pokazalo dve okužbi, in sicer eno pri nepedagoškem delavcu ter drugo pri učitelju predmetne stopnje. Ostalih 20 je prejelo negativne rezultate ponovljenega hitrega testa, 19 od njih pa tudi negativne rezultate PCR-testa, izvid enega testa še čakajo. Tudi v Kranjskih vrtcih so v torek zvečer klicali starše številnih otrok, da se lahko danes vrnejo v vrtec. Zaradi ponedeljkovih pozitivnih rezultatov na hitrih testih pri 17 zaposlenih so v karanteno poslali 126 otrok v desetih oddelkih. Rezultati torkovega dodatnega testiranja pa so pri 13 zaposlenih pokazali negativen izvid in ti so se danes že vrnili v službo, je za STA povedala ravnateljica Tea Dolinar. Podobno je bilo tudi v drugih ustanovah na območju Kranja. Iz ZD Kranj so sporočili, da je že torkovo ponovljeno hitro testiranje pokazalo, da je bil delež pozitivnih primerljiv z ostalimi dnevi testiranja. Hkrati je Nijz za vse v ponedeljek domnevno pozitivne vzgojitelje in učitelje v torek opravil še tudi kontrolne teste z metodo PCR. Za te izvidov v ZD Kranj še nimajo, so pa v javnost iz Nijz posredovali neuradno informacijo, da je bilo na drugem hitrem in potem še kontrolnem PCR-testu 90 odstotkov od sprva pozitivnih dejansko negativnih.
Število v ponedeljek pozitivnih šolnikov in vzgojiteljic tako na koncu ne bo bistveno presegalo številko iz prejšnjega tedna, ko je bilo med 1.090 testiranimi sedem pozitivnih.
ZD Kranj: Odstopanja so lahko le zaradi (ne)zanesljivosti testov
V ZD Kranj ob tem poudarjajo, da testiranje izvajajo po predpisanem protokolu, ki sta ga pripravila ministrstvo za zdravje in Nijz. Ministrstvo za zdravje jim dostavlja sete hitrih testov podjetja Majbert Pharm. Testi se dobavljalo ločeno za testiranje širše javnosti in ločeno za hitro testiranje zaposlenih v šolah in vrtcih. Hitre teste uporabljajo natančno po navodilih proizvajalca. Posebej pozorni so na primerno temperaturo za pravilno delovanje reagenta, zato testiranje izvajajo v notranjih prostorih, zagotavljajo. Ocenjujejo, da v ZD Kranj kot izvajalci testiranja niso prispevali k visokemu številu neustreznih rezultatov testiranja v ponedeljek. Ista ekipa je na enak način izvedla testiranje tudi v torek in vse ostale dni doslej, od 7. decembra 2020 dalje.»Vsa morebitna odstopanja so zato lahko le predmet zanesljivosti testa. O zanesljivosti testov, ki se uporabljalo za testiranje zaposlenih v šolah in vrtcih, bosta lahko presodila Nijz in NLZOH. Zadnji že dlje časa izvaja klinično testiranje in primerjavo rezultatov, tudi na mestih hitrega testiranja, ki ga izvaja ZD Kranj,« so še sporočili.
Za tiste, ki znakov nimajo, so hitri testi manj zanesljivi
Glede spremljanja statistike okuženih in različne izide HAT- in PCR-testov pa strokovnjaki ponavljajo, da so PCR-testi zanesljivejši, a je zmožnost njihovega izvajanja omejena. Smiselno bi bilo ugotovljena odstopanja v zanesljivosti hitrih testov upoštevati pri statistiki, na podlagi katere se sprejema ukrepe, meni direktor Golnika Aleš Rozman. Pojasnil, da so bili hitri testi narejeni oziroma validirani za testiranje populacije s kliničnimi znaki bolezni. Za tiste, ki teh nimajo, pa je najbrž zanesljivost slabša.
Znanstveno je mogoče samo, da je test na okužbo z novim koronavirusom po metodi PCR-pozitiven, hitri antigenski test pa negativen, medtem ko obratno ni mogoče.
Da bi zmanjšali vpliv lažnih testov na statistiko o okužbah, ki kroji sprejemanje ukrepov za obvladovanje epidemije, pa Rozman meni, da je rešitev ta, da se hitre teste validira, torej preverja še s PCR-testom, se ugotovi, kolikšna so odstopanja, in se nato to upošteva v statistiki.
Le 7.000 PCR-testov na dan lahko naredimo v Sloveniji
Hitri antigenski test je namreč terenski presejalni test, »s katerim na ravni populacije neko stvar, ki je šla izpod kontrole, lažje obvladujemo«, je dejal Rozman. PCR-test je namreč zamuden, dražji in ne da takojšnjega odgovora. V Sloveniji imamo kapaciteto do okoli 7.000 testov na dan, šolnikov je bistveno več.Kot je pojasnil, hitre antigenske teste zdravstveni delavci poznajo že iz primerov drugih bolezni, denimo gripe, in ves čas zanje velja, da so med 60 in 70 odstotki zanesljivi. Tako tudi v primeru testov na novi koronavirus niso pričakovali več, ker sama tehnologija ne zmore več. Po njegovih besedah je tak test lahko 95-odstoten le v laboratorijskih pogojih in pri homogeni populaciji.
Če smo v dilemi glede konkretnega posameznika, je PCR-test zlati standard, če govorimo o nivoju populacije, ko je okužb veliko, večina ljudi pa ni življenjsko ogrožena, pa uporabljamo hitre teste.
V torek je bilo opravljenih 5.709 PCR-testov, pozitivnih je bilo 1.217 (21,3 odstotka). S hitrimi testi so testirali 10.237 oseb, pozitivnih je bilo 3,4 odstotka ali 343 oseb. Umrlo je 23 bolnikov. V bolnišnicah je 1.012 covid pacientov ali 20 manj kot dan prej, intenzivno zdravljenje pa jih potrebuje 165 ali trije manj kot dan prej.