ZIMA ŠE NI REKLA ZADNJE
Ljudski vremenar napoveduje: Sneg se bo še vrnil
Dušan Kaplan pravi, da se, sodeč po ljudskem izročilu, zima še ni poslovila.
Odpri galerijo
Zvončki napovedujejo pomlad, a zima še ni rekla zadnje. FOTO: Fotoret/shutterstock
Zadnje februarske dni nas že grejejo skoraj poletne temperature, ki tudi dosegajo rekorde za ta zimski mesec. Pa vendar se prehitro še ne smemo veseliti pomladi, tudi zima še ni rekla zadnje.
Tako meni tudi ljudski vremenar Dušan Kaplan, ljubitelj ljudskega izročila, ki z zanimanjem spremlja meteorološke spremembe skupaj s pratiko. O tem, kaj sledi sončnim dnevom in visokim temperaturam, pravi takole: »Danes goduje sv. Matija, ki 'led razbija, če ga ni, ga pa naredi'. Obetajo se nam 'blazne' temperature. A veste, zima še ne bo popustila. Če januarja 'z repom opleta, bo pa marca in aprila'. Zato se kar veselite teh sončnih dni, prav tako vaši bralci. Obrat na hladno, ki se obeta prihodnji teden, že nakazuje, da se bo že v marcu shladilo. Ob zadnjem krajcu, 6. marca, bomo dobili še sneg, verjemite.«
Seveda gre pri teh napovedih za igro ljudskega izročila. Kaplan pravi, da je pepelnica napovedala, da bo ves post lep, do 4. aprila oz. velike noči. »A če Matija zmrzuje, še 40 dni prerokuje. Nato pa pride 40 mučencev, 10. marca. Če na 40 mučencev ni lepo, 40 dni ne bo tako. Obetajo se nam tako precej nepredvidljivi spomladanski dnevi, vsega bomo imeli. Lepo bo do začetka marca, potem sneg, po 17. marcu, ko goduje sv. Jera, pa 'topla sapica zapihlja'. Tedaj naj bi topli vetrovi zanesljivo pregnali še zadnje ostanke zime. Odtlej pa bi že lahko govorili o topli in lepi pomladi,« pravi Kaplan, ki bi raje videl, da bi takšno vreme, kot ga imamo te dni, imeli čez en mesec. »Tako bi bilo vse prav.«
Tako pa tudi sam opazuje, kako so temperature vsako leto višje, tudi pozimi. »Delovanje človeka je neusmiljeno. Namesto da bi skrbeli za naravo, smo se podredili denarju, kapitalu. Podiramo gozdove, ne skrbimo za reke, zapravili smo priložnost, da ohranimo krasen planet, celo vesolje ne premore takšnega.«
O tem, kakšna pomlad in poletje nas čakata, pa njegova pratika še napoveduje: »Jeseni je bilo dolgo toplo, skoraj do božiča ni bilo zime. Če je takšna zima, potem tudi pomlad ni zgodnja. Spomlad se bo proti poletju obrnila malo po 15. aprilu, ko se bo močno ogrelo, tako nenadno kot zdaj v teh dneh. A prvomajski prazniki ne bodo lepi, hladni bodo in deževni. Tudi maj naj ne bi bil kar precej hladen, nekje do 25. Tudi junij bo bolj deževen, julij pa z močnimi vetrovi in nevihtami. Če boste načrtovali počitnice: po 20. juliju pa do konca avgusta pa bo ekstremno vroče.«
Tako meni tudi ljudski vremenar Dušan Kaplan, ljubitelj ljudskega izročila, ki z zanimanjem spremlja meteorološke spremembe skupaj s pratiko. O tem, kaj sledi sončnim dnevom in visokim temperaturam, pravi takole: »Danes goduje sv. Matija, ki 'led razbija, če ga ni, ga pa naredi'. Obetajo se nam 'blazne' temperature. A veste, zima še ne bo popustila. Če januarja 'z repom opleta, bo pa marca in aprila'. Zato se kar veselite teh sončnih dni, prav tako vaši bralci. Obrat na hladno, ki se obeta prihodnji teden, že nakazuje, da se bo že v marcu shladilo. Ob zadnjem krajcu, 6. marca, bomo dobili še sneg, verjemite.«
Vse toplejša zima
Seveda gre pri teh napovedih za igro ljudskega izročila. Kaplan pravi, da je pepelnica napovedala, da bo ves post lep, do 4. aprila oz. velike noči. »A če Matija zmrzuje, še 40 dni prerokuje. Nato pa pride 40 mučencev, 10. marca. Če na 40 mučencev ni lepo, 40 dni ne bo tako. Obetajo se nam tako precej nepredvidljivi spomladanski dnevi, vsega bomo imeli. Lepo bo do začetka marca, potem sneg, po 17. marcu, ko goduje sv. Jera, pa 'topla sapica zapihlja'. Tedaj naj bi topli vetrovi zanesljivo pregnali še zadnje ostanke zime. Odtlej pa bi že lahko govorili o topli in lepi pomladi,« pravi Kaplan, ki bi raje videl, da bi takšno vreme, kot ga imamo te dni, imeli čez en mesec. »Tako bi bilo vse prav.«
Tako pa tudi sam opazuje, kako so temperature vsako leto višje, tudi pozimi. »Delovanje človeka je neusmiljeno. Namesto da bi skrbeli za naravo, smo se podredili denarju, kapitalu. Podiramo gozdove, ne skrbimo za reke, zapravili smo priložnost, da ohranimo krasen planet, celo vesolje ne premore takšnega.«
Hladen 1. maj
O tem, kakšna pomlad in poletje nas čakata, pa njegova pratika še napoveduje: »Jeseni je bilo dolgo toplo, skoraj do božiča ni bilo zime. Če je takšna zima, potem tudi pomlad ni zgodnja. Spomlad se bo proti poletju obrnila malo po 15. aprilu, ko se bo močno ogrelo, tako nenadno kot zdaj v teh dneh. A prvomajski prazniki ne bodo lepi, hladni bodo in deževni. Tudi maj naj ne bi bil kar precej hladen, nekje do 25. Tudi junij bo bolj deževen, julij pa z močnimi vetrovi in nevihtami. Če boste načrtovali počitnice: po 20. juliju pa do konca avgusta pa bo ekstremno vroče.«
