Ljutomerski kasači slavijo 150-letnico

Zaradi dr. Karola Grossmanna in odličnih vinorodnih leg je Prlekija gotovo najbolj znana po filmu in vinu, a nič manj po ljutomerskem kasaču. Tako bi lahko dejali, da so vino, film in konji strasti prleške duše, močno vpete v najvišjo komponento preprostega življenja, preživele tudi skok v modernizacijo, digitalizacijo, globalizacijo. In to traja in traja. Kasaški klub Ljutomer je namreč na letošnji velikonočni ponedeljek začel slaviti 150-letnico tekmovanja kasačev v teh prostorih.

Istega leta je bil v Evropi ustanovljen prvi kasaški klub, in sicer aprila 1874 na Dunaju. Že pet mesecev pozneje so v Ljutomeru potekale prve dirke, in sicer na predlog predsednika ljutomerske podružnice Štajerske kmetijske družbe Augusta pl. Schenkla, ki je konjerejcem predlagal, da bi za dvig konjereje in prepoznavnosti ljutomerskega konjskega trga vsako leto pripravili tekmo z enovpregami. In začela se je bogata tradicija kasaškega športa v prleški prestolnici, kjer bodo okroglemu jubileju posvetili celotno letošnje leto. Ljutomerska županja Olga Karba je leto 2024 razglasila tudi za leto ljutomerskega kasača, kar je razveselilo vse ljubitelje kasaštva in aktualno vodstvo kluba. Vsa dosedanja vodstva so dediščino in tradicijo ves čas skrbno negovala in jo prenašala iz generacije v generacijo.

Sezono so odprli na velikonočni ponedeljek in takrat so opravili tudi slovesni rez potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta.

Pestro poletje

»Leto 2024 je za Kasaški klub Ljutomer dejansko posebno leto. Načrtovanih je šest tekmovalnih dni. Praznovali bomo 150 let bogate dediščine reje ljutomerskega kasača in prirejanja kasaških dirk. Prvič so bile izvedene 12. septembra 1874 in so potekale po radgonski cesti od Lukavcev do Globetkinega mostu v Ljutomeru. Ta častitljivi jubilej bomo v 2024 počastili z več prireditvami. Odprtje sezone smo začeli na velikonočni ponedeljek in takrat smo opravili tudi slovesni rez potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta. Osrednja točka sezone 150 let dirk na Slovenskem bo izvedena v soboto, 10. avgusta 2024, ob prazniku občine Ljutomer, takrat bo izpeljan 34. slovenski kasaški derbi. Na predvečer je predvidena slavnostna akademija ob 150-letnici, ki bo potekala v parku I. Slovenskega tabora v Ljutomeru. Na dan derbija po končanem tekmovalnem dnevu sledi zabava z ansamblom Avsenik,« nam je razložil predsednik KK Ljutomer Branko Kristl.

Bogata tradicija kasaškega športa v prleški prestolnici slavi častitljivi jubilej.

Razložil nam je, da so nedeljske kasaške dirke na Ljutomerskem hipodromu vsa ta leta doživetje, ki ga ne gre zamuditi. Ta okoliš je namreč zibelka konjereje na Slovenskem. Zgodovino si lahko ogledamo tudi v Muzeju Ljutomerski kasač v sklopu KK Ljutomer, hlevov in dirkališča; vključen je tudi ogled hipodroma in konjev. Za animacijo najmlajših je poskrbljeno s kratkim filmčkom skozi pripoved razigrane žrebičke Jone, ki vas popelje skozi zgodovino kasaštva, kasača in njegove vloge. Z malce sreče boste ob ogledu lahko naleteli tudi na trening kasačev, na bližnji Turistični kmetiji Vrbnjak pa ponujajo možnost jahanja za vse starosti ali vožnjo s kočijo.

Zgodovino popisuje tudi Muzej Ljutomerski kasač.

Prva dirka na slovenskih tleh je potekala po radgonski cesti od Lukavcev do Globetkinega mostu v Ljutomeru.

Za slovenstvo

Manj kot leto dni po prvi dirki so v Gradcu že registrirali prvo dirkalno kasaško društvo na Slovenskem, Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru. Ustanovitev je bila prelomnica v vzreji kasaških konj, saj po tem kasači niso bili namenjeni le kmečkim opravilom, ampak tudi športu. Tamkajšnji rejci so se zato od takrat posvečali tudi hitrosti in vzdržljivosti konj. Kot nam je povedal nekdanji predsednik KK Ljutomer, mag. Janko Slavič, se je marsikaj v zvezi z vzrejo kasačev spremenilo v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so traktorji nadomestili konje kot delovne živali in so bili konji namenjeni izključno športu, njihova vzreja pa se ni dovolj spremenila.

Kakor koli že, v Ljutomeru se lahko pohvalijo tudi z drugim najstarejšim klubom v Evropi, povezava s konji pa je v Prlekiji še starejša. To dokazuje tudi ljutomerski grb, ki je obstajal že v 15. stoletju in predstavlja srebrn ščit, v katerem je po trati dirkajoči enorogi konj. Dolgo tradicijo reje kasaških konj pa vidijo kot del prizadevanj za slovenstvo, vse od avstro-ogrske monarhije do samostojne države.