Lotrič: Naj bo ob prazniku živ spomin na narodnoosvobodilni upor

Na osrednji državni slovesnosti pred sobotnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, je predsednik državnega sveta Marko Lotrič dejal, da naj bo ob prazniku živ spomin na narodnoosvobodilni upor, ki je eden od temeljev naše državnosti. Med drugim je izpostavil zgodovinsko enotnost naroda in se dotaknil tudi tem razdora in izzivov.

»Dan upora proti okupatorju obeležuje eno od temeljnih poglavij zgodovine slovenskega naroda, ki ne zadeva le dogodka na dan 27. aprila 1941, same ustanovitve Osvobodilne fronte, ampak odseva širšo željo slovenskega naroda v boju za svobodo, suverenost, samostojnost, mir in državnost,« je dejal slavnostni govornik na slovesnosti, ki je potekala v Črnomlju. Praznik, kot je dodal, po svojem zgodovinskem izvoru in tudi datumu nosi protifašistično noto, vendar je veliko več kot to.

Na slovesnosti, na kateri je bila med ostalimi gosti tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, je Lotrič dejal, da Slovenci zagotovo ne bi zmogli ustanoviti samostojne države, če ne bi kot narod poznali enotnosti in solidarnosti in če v naši genski zasnovi ne bi bilo uporništva in vztrajnosti.

A kljub temu, da smo v času osamosvajanja usmerjeni k skupnemu cilju že uspeli doseči enotnost, slovensko dušo še vedno bremenijo dogodki med drugo svetovno vojno in v času po njej, je dodal.

»Enotnost med komunisti, krščanskimi demokrati, Sokoli in mnogimi drugimi skupinami, ki jo je spodbudila želja po svobodi in odporu proti fašizmu in nacizmu, in je močno prispevala k moči Osvobodilne fronte, se je žal končala s prevlado ene skupine nad drugimi in z revolucijo,« je dejal Lotrič. Dejal je, da je nujno, da dogodke tistega časa razumemo, pa tudi, da zgodovine ne gre poenostavljati.

»Poskrbeti moramo za obeležja in dostojen pokop vseh žrtev, tako vojnega kot povojnega nasilja. Kolikor je le mogoče, moramo popraviti krivice, predvsem pa prenehati z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in izrabo zgodovine za dnevne potrebe politike ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče,« je dejal Lotrič. Želi si, da bi ta tema, ki vnaša razdor med Slovenke in Slovence, enkrat za vselej izginila s političnega diskurza.

Spomnil je tudi na današnje dogajanje po svetu in se vprašal, zakaj se ob zavedanju vsestransko uničujočih posledic vojn te še vedno dogajajo. »Zaradi številnih groženj smo se tudi v državah razvitega Zahoda prisiljeni ukvarjati s staro dilemo med maslom in topovi, torej s temeljnim nasprotjem med civilnimi in obrambnimi izdatki,« je dejal. Ob tem pa ocenil, da nas pri reševanju te dileme v prihodnje v Sloveniji čaka veliko temeljitega razmisleka in strpnega dialoga.

Ob tem mora Slovenija po njegovih besedah svojo prihodnost graditi na gospodarstvu in ekonomski moči ter prehranski in energetski samooskrbi, saj je to tisto, kar po njegovem na dolgi rok prispeva k blaginji državljanov, stabilnosti in varnosti. Orisal je položaj in pričakovanja gospodarstvenikov in kmetov ter se zavzel za dvig energetske samozadostnosti in za varnost oskrbe z energijo.

Izpostavil je tudi močan čut za sočloveka, za katerega smo Slovenci po njegovih besedah v preteklosti že dokazali, da ga imamo. Glede današnjih nezakonitih migracij pa dejal, da jih mora Slovenija skupaj z EU reševati z vso odgovornostjo in občutljivostjo, s spoštovanjem mednarodnih obveznosti in zagotavljanjem varnosti našim državljanom. Ob tem je poudaril tudi, da vprašanje suverenosti zahteva, da se obmejnim območjem nameni posebna pozornost.

"Obudimo pogum, enotnost, sožitje ter zaupanje, ki so nas pripeljali do samostojne države. Ko bomo v Sloveniji zmogli biti dovolj strpni zlasti drug do drugega, do drugače mislečih, in ko bomo zmogli z državo ravnati odgovorno in pošteno, bomo lahko še bolj samozavestno sledili svojim ciljem in uresničili svoje potenciale. Le s skupnimi močmi in enotnostjo bomo zmogli," je nagovor, v katerem je spomnil tudi na zgodovinske dogodke v Črnomlju, sklenil Lotrič.

Ob dnevu upora proti okupatorju se spominjamo dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška fašistična NDH. Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperalistično fronto. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.

Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.

Ob sobotnem prazniku po vsej državi te dni potekajo številne slovesnosti, v Ljubljani bodo zjutraj položili vence pri grobnici narodnih herojev ter pri spomeniku ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Vidmarjevi vili, kjer bo venec položila tudi predsednica Pirc Musar.