Lovci, ki čez mejo širijo slovensko zavest
Janez Kaiser iz Rinkol je postal tretji predsednik Kluba prijateljev lova, leta 1964 ustanovljenega strokovnega in stanovskega zastopstva slovenskih lovk in lovcev v Avstriji. V tej funkciji je nasledil Mirka Kumra - Črčeja z Blata, ki pa ni bil le ustanovni član Kluba, pač pa je leta 1980, po smrti ustanovnega predsednika in znanega partizana ter velikega borca proti nacističnemu režimu Karla Prušnika - Gašperja, tudi prevzel vodstvo društva ter ga vodil vse do smrti leta 2018.
Kdo je torej Janez Kaiser? Odraščal je na trdni kmetiji pri Kajžru v Rinkolah. Oče Janez je bil razgledan in samozavesten kmet, z dušo in srcem pa pevec pri Foltejevem zboru, to je pri Moškem pevskem zboru Edinost, ki se v Pliberku danes imenuje Foltej Hartman. Po dvojezični ljudski šoli v Vogrčah in petih letih Slovenske gimnazije v Celovcu se je Janez Kaiser pri mojstru Hermanu Želeju v Nonči vasi izučil za mehanika, po obveznem vojaškem roku pa je bil eno leto v okviru mirovne misije modrih čelad Združenih narodov na Golanu na Bližnjem vzhodu.
Lov v treh jezikih
Po vrnitvi domov se je zaposlil kot inštruktor v avtošoli in vstopil v lovske vrste. Poročen je s Karin in je oče hčerke Laure Dunje. Marca 1990 je presedlal na okrajno glavarstvo v Velikovcu, kjer je prevzel več odgovornih nalog. Včlanil se je tudi v Klub prijateljev lova ter v domačo lovsko družino Blato, oboje je vodil Mirko Kumer - Črčej. Kaiser se je takole spominjal: »Povabil me je v odbor lovske družine, pozneje pa tudi v odbor Kluba prijateljev lova. Od njega sem se res veliko naučil, občudoval pa sem predvsem njegov umirjen in spoštljiv način odnosa in občevanja z ljudmi in kako jih je, predvsem mladino, znal navdušiti za kakšno stvar. Njemu je bilo važno, da imamo koroški Slovenci svoje kulturne, politične, gospodarske, športne pa tudi lovske strukture, v katerih se pogovarjamo slovensko in se razvijamo naprej in z njimi zastopamo naše interese. Tako naj tudi ostane!«
Ob čemer poudarja, da je znal Mirko Kumer - Črčej navezovati politične, gospodarske in lovske stike tako doma kot čez mejo. Bil je upoštevan in enakovreden sogovornik Koroškega lovstva (Kärntner Jägerschaft) ter živa vez do Lovske zveze Slovenije ter njenih področnih zvez. Zelo uspešno se je zavzemal za sodelovanje s slovenskimi lovci v Furlaniji, združenimi v lovskem društvu Doberdob. Za časa njegovega predsedovanja je Klub prijateljev lova izpeljal pomemben čezmejni EU projekt trojezičnega lovskega slovarja Lov v treh jezikih - Jagd in drei Sprachen - Caccia in tre lingue, čigar pobudnik je bil član Kluba prijateljev lova Franc Wakounig.
Kot lovec z globokimi kmečkimi koreninami se Janez Kaiser še kako zaveda pomena dobrih, odkritih ter poštenih odnosov med lovci in lastniki zemljišč ter z vsemi, ki živijo z naravo in od nje. Pa naj bodo to čebelarji, gobarji, pohodniki. »Le skupno, pametno in složno bomo kos izzivom, s katerimi se že soočamo. To so podnebne spremembe, suše, viharji in družbeni prelomi. V sodobni družbi se spreminjata tudi odnos do lova in podoba lovstva. Z zastarelimi recepti in romantičnim pojmovanjem bo lovstvo obtičalo v nepomembnosti in odrinjeno na rob družbe.« Zato naj se lovci izobražujejo ter se odkrito in dejavno lotevajo nalog in izzivov, kot pravi Kaiser, »saj smo prav vsi odgovorni za stvarstvo, predvsem pa lovci«.
1964. je bil ustanovljen Klub prijateljev lova.
