ODŠKODNINE
Lovci kmalu tudi nad šakala
Vlada ga je izbrisala s seznama zavarovanih vrst, okoljsko ministrstvo pa bo kmetom škodo plačevalo tri leta.
Odpri galerijo
Šakal FOTO: ARHIV LZS
Po več letih monitoringa je država le sprejela odločitev, da šakala zaradi ugodnega stanja populacije oziroma prenamnoženosti in škodljivega vpliva na stanje male divjadi, kot so fazani, prepelice, jerebice in poljski zajec, ne bo več na seznamu zavarovanih vrst živali. Seveda to ne pomeni, da ga bodo lovci začeli streljati kar takoj, temveč šele sredi prihodnjega leta.
Za zmanjševanje nastalih škod oziroma v raziskovalne namene naj bi v vmesnem obdobju ministrstvo za okolje in prostor dovolilo odstrel nekaj šakalov. V preteklosti je kmetijsko ministrstvo zanj sicer že določilo lovno dobo, a se je potem okoljsko sklicevalo na to, da je varovan oziroma da ga je treba varovati.
Vlada je na redni oktobrski seji nedavno potrdila spremembo uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in šakalu končno določila status lovne živali. Po novem bodo njegovo populacijo trajnostno upravljali po lovski zakonodaji, kar pomeni, da bo treba v nadaljevanju ustrezno prilagoditi predpise o divjadi in lovstvu, obenem pa sprejeti načrt šakalovega upravljanja. Lovska zveza Slovenije je zahtevala, da se za naše kraje neobičajno zver, katere stalež se je od leta 2014 do danes izjemno povečal, ob izbrisu s seznama zavarovanih vrst določi petletno prehodno obdobje, v katerem bo okoljsko ministrstvo plačevalo vso škodo, ki jo kmetom povzroča šakal. A dosegla je, da bo to trajalo le tri leta.
Na pogajanjih LZS z okoljskim ministrom Simonom Zajcem so se dogovorili, da se bo prehodno obdobje začelo 1. maja 2020, ko bodo začeli uporabljati spremenjeno uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Na problem šakalovega nezadržnega širjenja in povzročanja škode na staležu male divjadi po skoraj vseh slovenskih pokrajinah so sprva opozarjali le lovci, ki so spremljali njegovo širjenje s Hrvaške in Madžarske vse od leta 2014. Ker je v zadnjem letu tudi vse več poročil o napadih večjih tropov šakalov na drobnico, po Gorenji vasi pa se je poleti šakal pred večerom sprehajal celo med bloki, je končno tudi država dojela, da bo treba njihovo število omejiti na znosno oziroma obvladljivo.
Po trenutnih ocenah je v Sloveniji že več kot 400 šakalov, njihov edini sovražnik pa so bili poleg volka le vozniki motornih vozil, ki so jih do smrti zbili med prečkanjem cest (34 od leta 2010 do 2018). Če vmes ne bo sprememb, bo lovna doba na šakala od 1. julija do 1. marca 2020. Kdaj ga bodo zares začeli loviti, je odvisno tudi od tega, ali se bo država odločila za kak izredni odstrel. Čeprav šakal nima ne okusnega mesa ne cenjenega krzna, ga bodo lovci gotovo radi lovili, saj je zanje velik izziv. Ker gre za izjemno previdno in zvito žival, ga ni lahko ustreliti. Poleg tega bodo s tem zmanjšali število pokončanih srnjih mladičev, ptic, fazanov, zajcev in druge male divjadi, ki so glavni plen te zveri. Da ne govorimo o tem, da izpodrivajo lisico in da zlasti ovčerejcem, kozjerejcem in vzrediteljem perjadi ob volku in medvedu povzročajo največ škode.
Opozorilo lovcemMed letoma 2014 in 2016 so pri nas prijavili od tri do 12 šakalovih napadov na domače živali, leta 2017 pa že 49.
Za zmanjševanje nastalih škod oziroma v raziskovalne namene naj bi v vmesnem obdobju ministrstvo za okolje in prostor dovolilo odstrel nekaj šakalov. V preteklosti je kmetijsko ministrstvo zanj sicer že določilo lovno dobo, a se je potem okoljsko sklicevalo na to, da je varovan oziroma da ga je treba varovati.
Vse več napadov
Razširjenost po Evropi
Na pogajanjih LZS z okoljskim ministrom Simonom Zajcem so se dogovorili, da se bo prehodno obdobje začelo 1. maja 2020, ko bodo začeli uporabljati spremenjeno uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Na problem šakalovega nezadržnega širjenja in povzročanja škode na staležu male divjadi po skoraj vseh slovenskih pokrajinah so sprva opozarjali le lovci, ki so spremljali njegovo širjenje s Hrvaške in Madžarske vse od leta 2014. Ker je v zadnjem letu tudi vse več poročil o napadih večjih tropov šakalov na drobnico, po Gorenji vasi pa se je poleti šakal pred večerom sprehajal celo med bloki, je končno tudi država dojela, da bo treba njihovo število omejiti na znosno oziroma obvladljivo.
Med letoma 2014 in 2016 so pri nas prijavili od tri do 12 šakalovih napadov na domače živali, leta 2017 pa že 49.
Po trenutnih ocenah je v Sloveniji že več kot 400 šakalov, njihov edini sovražnik pa so bili poleg volka le vozniki motornih vozil, ki so jih do smrti zbili med prečkanjem cest (34 od leta 2010 do 2018). Če vmes ne bo sprememb, bo lovna doba na šakala od 1. julija do 1. marca 2020. Kdaj ga bodo zares začeli loviti, je odvisno tudi od tega, ali se bo država odločila za kak izredni odstrel. Čeprav šakal nima ne okusnega mesa ne cenjenega krzna, ga bodo lovci gotovo radi lovili, saj je zanje velik izziv. Ker gre za izjemno previdno in zvito žival, ga ni lahko ustreliti. Poleg tega bodo s tem zmanjšali število pokončanih srnjih mladičev, ptic, fazanov, zajcev in druge male divjadi, ki so glavni plen te zveri. Da ne govorimo o tem, da izpodrivajo lisico in da zlasti ovčerejcem, kozjerejcem in vzrediteljem perjadi ob volku in medvedu povzročajo največ škode.
