SALAMIJADA
Lovci prvič ocenili divjačinske salame (FOTO)
Na salamijadi v Gadovi peči tekmovalo skoraj 60 suhomesnih izdelkov iz štirih držav. David Flajnik iz Škofje Gore pri Podčetrtku zasedel celo prvi dve mesti.
Odpri galerijo
Salamarji so se izkazali.
Led je prebit, salame narezane, predvsem pa ocenjene, kar nekaj je tako dobrih, da bi jih še angelci jedli. V Stojanskem Vrhu sta Vinogradniško turistično in kulturno društvo Gadova peč ter Društvo ljubiteljev divjačinske kulinarike v ustanavljanju vzorno izpeljali prvo mednarodno lovsko ocenjevanje izdelkov iz divjačinskega mesa.
Predsednik organizacijskega odbora, domačin Ivan Urbanč, je pozorno skrbel, da je vse teklo, kot je moralo. Od ideje do realizacije. »Take stvari se zgodijo slučajno. Lovci smo, poleg tega da smo gojitveno usmerjeni, ne pa, da samo streljamo živali, kot nas etiketirajo, v glavnem veseli ljudje, ki se radi družimo. V zadnjem času je opazen porast suhomesnih divjačinskih izdelkov, tudi zato, ker je na naše veselje in na žalost kmetov divjadi dovolj. Tako smo se na lovu na Goričkem pri LD Križevci šalili z Mirjanom Kulovcem in Davidom Valentinčičem, kdo ima boljšo salamo. Pa sem predlagal, da to preizkusimo v praksi. Oba sta se strinjala, da pripravimo mednarodno salamijado,« pojasni Urbanč in še, zakaj je takoj dobila mednarodni pečat.
»Divjačina ne pozna meja, tako s Hrvaško kot Madžarsko si delimo gojitvene bazene. Smo pa tovrstno salamijado načrtovali že lani, a zaradi covida-19 ni bilo mogoče. Letos je vendarle drugače, čeprav smo seveda pazili na število oseb, ki so bile v prostoru, hkrati pa upoštevali vse zaščitne standarde in protokole,« poudari Urbanč, ki je skrbno sprejemal salame iz vse Slovenije (prišle so tudi po hitri pošti ali prek posrednikov, salamarjev na dogodku zaradi razmer ni bilo), Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Pričakovali so jih 30 ali 40, na koncu jih je bilo skoraj 60. Dober glas o salamijadi se je tudi prek revije Lovec širil naokrog, Urbanč pa je prepričan, da je dogodek dober temelj sodelovanja z Lovsko zvezo Slovenije.
Strokovna komisija v postavi Mirjan Kulovec (predsednik), Dubravka Viduč, Janez Tršinar, Peter Vestrovšek, Dušan Lipej in Braslav Miroševič je ocenjevala 56 salam in tri klobase. Najboljšo divjačinsko premore David Flajnik iz Škofje Gore pri Podčetrtku. Še več, s svojima dvema salamama je zasedel prvo in drugo mesto! Na tretje se je zavihtel Andrej Košmrlj z Malega Slatnika. »Komisija je vse izdelke ocenjevala v skladu s predpisi Zveze društev salamarjev Slovenije. Imeli smo izvrstno sodniško zasedbo, dva sodnika tudi s sevniške salamijade. Kakovost je bila v povprečju dobra, nekaj salam pa je izstopalo,« je bil zadovoljen Mirjan Kulovec, nekdanji predsednik uprave in generalni direktor Kolpe, ki je podprla dogodek. »Najboljše so bile tiste, ki so imele lepo očiščeno meso, posebej so se videli koščki špeha. Če imaš kakovostno meso, tudi salama ne more biti slaba,« je dodal.
»To je zgodovinski dan. Lep čas je bilo tako tekmovanje že mišljeno, a ni uspelo. Zdaj smo se zedinili in to naredili. Lahko potrdim, da je bilo nekaj salam zelo dobrih, v prihodnje pa bomo še bolj kritični,« ni skrival navdušenja tudi Janez Tršinar, ki se je lovu zapisal leta 1983, z mesom in mesarstvom pa se ukvarja že več kot 30 let.
»Opažam pa, da se odnos Slovencev do divjačine izboljšuje. Znano jim postaja, da je meso divjačine bolj zdravo kot od tistih živali, ki jih redijo v hlevu. V hrani divjačine ni aditivov, krmil, vitaminov. Mi lovci pravimo, to je žival, ki se sama hrani in sama brani.« Pogoj za sodelovanje je bil, da salama premore vsaj 50 odstotkov divjačinskega mesa, na ocenjevanju pa so se znašli izdelki iz jelena, damjaka, divje svinje, jazbeca, gamsa in muflona. Prihodnje leto upajo, da bodo lahko pripravili dogodek tudi za obiskovalce.
Predsednik organizacijskega odbora, domačin Ivan Urbanč, je pozorno skrbel, da je vse teklo, kot je moralo. Od ideje do realizacije. »Take stvari se zgodijo slučajno. Lovci smo, poleg tega da smo gojitveno usmerjeni, ne pa, da samo streljamo živali, kot nas etiketirajo, v glavnem veseli ljudje, ki se radi družimo. V zadnjem času je opazen porast suhomesnih divjačinskih izdelkov, tudi zato, ker je na naše veselje in na žalost kmetov divjadi dovolj. Tako smo se na lovu na Goričkem pri LD Križevci šalili z Mirjanom Kulovcem in Davidom Valentinčičem, kdo ima boljšo salamo. Pa sem predlagal, da to preizkusimo v praksi. Oba sta se strinjala, da pripravimo mednarodno salamijado,« pojasni Urbanč in še, zakaj je takoj dobila mednarodni pečat.
Mirjan Kulovec s spominsko karikaturo
»Divjačina ne pozna meja, tako s Hrvaško kot Madžarsko si delimo gojitvene bazene. Smo pa tovrstno salamijado načrtovali že lani, a zaradi covida-19 ni bilo mogoče. Letos je vendarle drugače, čeprav smo seveda pazili na število oseb, ki so bile v prostoru, hkrati pa upoštevali vse zaščitne standarde in protokole,« poudari Urbanč, ki je skrbno sprejemal salame iz vse Slovenije (prišle so tudi po hitri pošti ali prek posrednikov, salamarjev na dogodku zaradi razmer ni bilo), Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Pričakovali so jih 30 ali 40, na koncu jih je bilo skoraj 60. Dober glas o salamijadi se je tudi prek revije Lovec širil naokrog, Urbanč pa je prepričan, da je dogodek dober temelj sodelovanja z Lovsko zvezo Slovenije.
Strokovna komisija v postavi Mirjan Kulovec (predsednik), Dubravka Viduč, Janez Tršinar, Peter Vestrovšek, Dušan Lipej in Braslav Miroševič je ocenjevala 56 salam in tri klobase. Najboljšo divjačinsko premore David Flajnik iz Škofje Gore pri Podčetrtku. Še več, s svojima dvema salamama je zasedel prvo in drugo mesto! Na tretje se je zavihtel Andrej Košmrlj z Malega Slatnika. »Komisija je vse izdelke ocenjevala v skladu s predpisi Zveze društev salamarjev Slovenije. Imeli smo izvrstno sodniško zasedbo, dva sodnika tudi s sevniške salamijade. Kakovost je bila v povprečju dobra, nekaj salam pa je izstopalo,« je bil zadovoljen Mirjan Kulovec, nekdanji predsednik uprave in generalni direktor Kolpe, ki je podprla dogodek. »Najboljše so bile tiste, ki so imele lepo očiščeno meso, posebej so se videli koščki špeha. Če imaš kakovostno meso, tudi salama ne more biti slaba,« je dodal.
Predsednica Vinogradniškega turističnega in kulturnega društva Gadova peč Katarina Mirtek je postregla z žlahtno kapljico.
»To je zgodovinski dan. Lep čas je bilo tako tekmovanje že mišljeno, a ni uspelo. Zdaj smo se zedinili in to naredili. Lahko potrdim, da je bilo nekaj salam zelo dobrih, v prihodnje pa bomo še bolj kritični,« ni skrival navdušenja tudi Janez Tršinar, ki se je lovu zapisal leta 1983, z mesom in mesarstvom pa se ukvarja že več kot 30 let.
»Kakovost je izjemna, slabih salam ni,« pa je povedal gost s Hrvaške Milinko Perković, ki je s svojo stanovsko kolegico Dubravko Viduč prišel iz Samobora, kjer salamijade pripravljajo 34 let, največ so se naučili od sevniških salamarjev, s katerimi tesno sodelujejo, izmenjujejo izkušnje in se družijo. »Stari mojstri pravijo, da ko spraviš salamo v črevo, si naredil četrt posla, pred tabo je še 75 odstotkov tveganja, ki ga prinašata njena priprava in zorenje.«
»Opažam pa, da se odnos Slovencev do divjačine izboljšuje. Znano jim postaja, da je meso divjačine bolj zdravo kot od tistih živali, ki jih redijo v hlevu. V hrani divjačine ni aditivov, krmil, vitaminov. Mi lovci pravimo, to je žival, ki se sama hrani in sama brani.« Pogoj za sodelovanje je bil, da salama premore vsaj 50 odstotkov divjačinskega mesa, na ocenjevanju pa so se znašli izdelki iz jelena, damjaka, divje svinje, jazbeca, gamsa in muflona. Prihodnje leto upajo, da bodo lahko pripravili dogodek tudi za obiskovalce.
