Lovci se želijo preseliti ob Gradiško jezero

Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač, ki mu 15. januarja poteče mandat, bo zvezo očitno vodil tudi prihodnja štiri leta. Za to funkcijo se namreč poteguje kot edini kandidat. Njegova potrditev na občnem zboru v Celju, ki bo 17. decembra, bo tako pravzaprav le formalnost.

Ne glede na to je 55-letni Bradač, sicer član Lovske družine Tomišelj, pripravil zanimiv program za obdobje 2020–2024. V pogovoru je najprej dejal, da ga dejstvo, da je edini kandidat, ne preseneča, saj gre za nepoklicno funkcijo, ki od človeka zahteva le veliko volonterskega dela. Čeprav je bil doslej že dvakrat podpredsednik LZS, zdaj pa tudi predsednik, se je za ponovno predsedniško kandidaturo odločil predvsem zaradi spodbud lovskih kolegov in zadovoljstva z doseženim.
Nacionalni lovski center
Za nelovsko javnost je v Bradačevih načrtih najzanimivejši projekt gradnje velikega nacionalnega lovskega centra ob Gradiškem jezeru nad Lukovico. Že leta 2016 je LZS iz lastnih virov tam kupila več kot 6000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, predlani pa izdelala idejni načrt za center, kamor bi iz hiše na Župančičevi 9 v Ljubljani preselili upravo in strokovne službe. Na ljubljanski lokaciji namreč v spomeniško zaščiteni hiši nimajo primernih prostorov niti za sestanke upravnega odbora LZS, kaj šele za izvedbo občnega zbora. Primerne prostore so primorani celo najemati. Zato nameravajo staro stavbo prodati, z izkupičkom pa financirati okoli tri milijone evrov vredno novogradnjo ob Gradiškem jezeru. Tam bi bilo prostora dovolj celo za domicil drugih nevladnih organizacij, ki izkazujejo interes (kot sta ribiška in kinološka zveza), imeli pa bodo tudi večnamensko dvorano za strokovna izobraževanja za 150 ljudi. V sklopu centra bodo še lovski muzej, lovska učna pot in manjši gostinski lokal. Nacionalni center v neposredni bližini avtoceste bi lahko začeli graditi leta 2021 oziroma takoj, ko bo občina Lukovica za območje okoli jezera sprejela občinski podrobni prostorski načrt ter izpolnila obveze iz pogodbe, ki jo je z LZS podpisal že prejšnji lukoviški župan. Bradač je poudaril, da bodo projekt izpeljali z lastnim denarjem brez dviga lovske članarine. Zbirali pa bodo tudi donacije.

Prednostne naloge

Sicer pa je stari in bodoči predsednik LZS v programu predstavil še nekaj prednostnih nalog. Pri bodočem upravljanju divjadi bi morali po njegovem ukrepe pripraviti predvsem v smeri varovanja divjadi. Na novo je treba opredeliti, ali Slovenija res potrebuje 12 lovišč s posebnim namenom (mednje spadata tudi lovišči Brdo pri Kranju in Triglavski narodni park), ali je mogoče njihovo število zmanjšati oziroma jim vrniti njihovo vlogo. Večina od njih se jih namreč zdaj vzdržuje le z odstrelom divjadi za tuje in domače goste. Meni, da bi lahko del teh lovišč vrniti v upravljanje lovskim družinam, saj so trenutno preveč podrejena zagotavljanju zaslužka, ne pa varovanju življenjskega prostora in prostoživečih živali.


V tem mandatu bo poskušal dobiti nazaj tudi skoraj 100 hektarov zemljišč, ki so jih lovci s svojimi članarinami kupili pred desetletji, nato pa jim jih je država z zakonom nacionalizirala kot del splošnega ljudskega premoženja in lastništvo prepisala na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Namesto da bi s temi zemljišči kot lastniki gospodarili lovci, zdaj to počne sklad. Del jih oddaja kmetom, del pa jih lovcem milostno »ponuja« v brezplačni najem. Lovcem, ribičem in planincem bi po njegovem morali ta zemljišča vrniti. Ena težjih nalog bo, kako s spremembami zakona o divjadi in lovu urediti upravljanje divjadi, še zlasti vse številnejšega šakala, da se ne bo ponovila zgodba s porušenim razmerjem pri sobivanju človeka z medvedom in volkom, ko je bilo treba sprejeti celo interventni zakon o izrednih odstrelih. Vrniti se moramo k načelom trajnostnega in premišljenega upravljanja, končuje Bradač.