Januarja zjutraj v Ljubljani +12 stopinj: kdo je tu nor in kaj nas še čaka?!
Naša vodilna klimatologinja pojasnjuje: »Načelno tudi temperature nad 10 °C v januarju niso kaj posebnega, a ko pogledamo njihovo sledenje in pojavnost v zadnjih 30 letih, vidimo da ta strmo narašča. Sočasno upada število dni, ko so temperature nižje od –10 °C. Manj ledenih dni, več toplejših – tako se najbolj očitno kažejo podnebne spremembe. Višje temperature dobimo, ker je energijska bilanca planeta spremenjena in nam dodatno energijo proti tlom pošiljajo toplogredni plini v ozračju. Tudi morja in oceani so še vedno topli.
Seveda se segrevanje pozna tudi na kroženju vode in padavinskem režimu. Izhlapi več vode, tudi nalivi so močnejši in namesto snežnih padavin dobivamo več dežja v nižinah. Sneg se zato redno pojavlja le na višinah nad 2000 m. Zlasti pod 1000 m pa ga je vse manj. Toda kljub temu se še vedno lahko zgodi, da bomo dobili kakšno nenavadno sneženo zimo. Nenavadno veliko snega prav tako označuje, da je podnebni sistem vržen iz ravnotežja.«
Se orkanska neurja in drugi izredni vremenski pojavi, ki divjajo po Združenih državah Amerike, lahko preselijo tudi k nam v Evropo oziroma v Slovenijo?
»Orkanska neurja v ZDA so posledica tudi geografskih značilnosti, ne le vremenskih dogajanj. Prodori hladnega zraka prek Kanade so tam zaradi ravnin mnogo bolj izraziti kot v Evropi. Kar se tiče zimskih ekstremov so možni tudi pri nas, ampak ne tako drastični. Mimogrede, najbolj snežen mesec pri nas običajno ni januar, ampak februar. Takrat nas še lahko preseneti zelo obilen sneg.«
Kaj se po vašem mnenju dogaja z atlantskim tokom, ki se upočasnjuje? Kaj so najnovejša dognanja in kako bo to vplivalo na Slovenijo? Kakšne januarje bodo čez 20, 30 let preživljali naši otroci?
»Atlantski oz. zalivski tok je za Evropsko podnebje zelo pomemben. Greje ne le atlantsko obalo Francije in Anglije, seže do Norveške. Res je, da zadnje desetletje rahlo slabi, a ne toliko, da bi nas lahko resno skrbelo. Če bi slabel še naprej, bi to najbolj občutila zahodna Evropa, srednja pa bistveno manj. Seveda bi to delno zaustavilo segrevanje pri nas, druge celine pa bi se grele naprej. Predvidevamo tudi, da bi v takem primeru podnebje postalo tudi bolj sušno. Vsekakor nas mora ta hip bistveno bolj skrbeti segrevanje kot zalivski tok. Segrevanje kroji naše življenje in ga bo krojilo našim otrokom najmanj do konca stoletja.«
Najbolj snežen mesec pri nas običajno ni januar, ampak februar. Takrat nas še lahko preseneti zelo obilen sneg.
Preberite še:
