Ludvik ujel sto, Tončka eno več

Lep in sončen prvi julijski vikend je v Okoslavcih 77 v občini Radenci minil v prijetnem in veselem praznovanju. Po dolgem času so na območju Ščavniške doline in vinorodnih kapelskih hribčkov dočakali stoletnika. Visok življenjski jubilej je praznoval Ludvik Šlemer, ob tej priložnosti so še vedno čilega, veselega in prijetnega možakarja obiskali sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, ki so mu želeli stisniti roko in zaželeti še veliko zdravih let. Seveda so poleg radenskega župana Romana Leljaka Ludvika obiskali, ga obdarili in mu čestitali predstavniki Društva upokojencev Kapela in delegacija Krajevne organizacije RK Kapela s predsednikom Tomažem Rantašo na čelu.

Ludvik se je rodil 4. julija 1920 v Vidoncih na Goričkem. Med drugo svetovno vojno je bil kot 22-letnik prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko. Poslali so ga na rusko fronto, kjer je bil kmalu zajet in je ostal ujetnik v Rusiji. Vrnil se je leta 1946, ko je za pol leta šel služit še v Jugoslovansko ljudsko armado. Šele takrat se je rešil različnih vojaških uniform in se je kot strojnik gradbene mehanizacije zaposlil v Medvodah.

Leta 1950 je spoznal Terezijo iz Krajne v Prekmurju, s katero sta se istega leta tudi poročila. Rodili so se jima trije otroci (Ludvik, Franc in Jožica), ki so si ustvarili družine. Ludvik, ki je ostal brez žene leta 1998, ima dva vnuka. Za svoja leta pove, da mu zdravje dobro služi. Gor ga držita lepa beseda in razumevanje, ki je pri njihovi družini vedno vladalo. Rad popije kozarček dobrega vina, v ospredju njegove prehrane pa so vseskozi domače dobrote, preproste kmečke jedi, zlasti na žlico, od repe in zelja do krompirja, fižola.
 

Istranka je mir našla ob Muri

Slovesno je bilo tudi v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona. Natanko opoldne se je za kratek čas ustavilo življenje na oddelku, kjer domuje Antonija Fras. Sostanovalci ter zaposleni v domu z direktorjem mag. Marjanom Žulo na čelu so namreč še vedno čili in zdravi Tončki, kot jo imenujejo, predali šopke in darilca ter ji voščili za 101. rojstni dan.

Tončka je na jesen življenja svoj mir našla v bližini sina in njegove družine v Gornji Radgoni. Rojena je bila 4. julija 1919 v Žminju v Istri, a sta se oče in mama že po nekaj mesecih preselila v Kamnico oz. Rošpoh pri Mariboru. Na Štajerskem se je šolala ter bila nekaj časa zaposlena pri mariborski Svili. Leta 1940 se je poročila z mizarskim mojstrom Francem, s katerim sta najprej živela na Pobrežju v Mariboru, kjer sta dobila tri otroke, od katerih živi le še Erik. Leta 1954 se je družina preselila v Piran, pozneje v Ljubljano, kjer je Antonija živela 60 let, do letos, ko si je zaželela selitve v DSO Gornja Radgona.

Mož je že pokojni, ob sinu Eriku in njegovi ženi pa jo obiskuje pet vnukov, ima še osem pravnukov. V DSO Gornja Radgona se odlično počuti. Pohvalila je zaposlene in se jim zahvalila za vse. Tončka rada dela na domskem vrtu in sodeluje pri različnih aktivnostih. Tako bo, kot je zatrdila, vse dokler jo bodo nosile noge.