PREDSTAVITEV KMETIJ
Lük z bučnim oljem je šel najbolj v slast
V Ljubljani se je predstavilo 42 kmetij, konec tedna razstava dobrot na Ptuju.
Odpri galerijo
Že po tradiciji se je del razstavljavcev, ki prejemajo nagrade in priznanja, predstavil na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, tako da so tudi Ljubljančani in številni turisti lahko spoznali in okusili, kaj vse znajo pridelati pridne kmečke roke s sodobnih slovenskih kmetij.
Predstavilo se je 42 slovenskih kmetij s pestro ponudbo mesnih in krušnih izdelkov, olj, vin, sokov, marmelad, sadja in zelenjave. Posebno mesto je bilo tokrat namenjeno kmetijam, ki kakovost svojih izdelkov dokazujejo z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji Dobrote slovenskih kmetij ter znaki kakovosti za vse tiste, ki zlato priznanje prejmejo trikrat zapored.
»Dogodki Podeželje v mestu so namenjeni promociji kmetijstva ter zbliževanju podeželja z mestom in obratno. Na njih se dogaja še marsikaj zanimivega, poučnega, okusnega in prijetnega. Še posebno kadar sta vreme in vzdušje ravno pravi,« so povedali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
V sobotnem dopoldnevu se je začel kulturni program in po trgu se je plesalo, kramljalo, prodajalo in kupovalo v ritmu glasbe članov Folklornega društva Groblje iz Domžal. V kostumih iz obdobja 1860–1900 so plesali gorenjske plese.
Na stojnici Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj so bile na voljo informacije o letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij, okusne jedi s ptujskim lükom in bučnim oljem ter zelenjavno juho pa so pripravljale članice Društva kmečkih žena Dornava. Čebula z bučnim oljem je bila res nekaj posebnega, nad to jedjo pa so bili še posebno navdušeni tuji turisti, ki radi zahajajo na osrednjo ljubljansko tržnico.
Med tistimi, ki se lahko pohvalijo z lepo bero nagrad, je bila Cvetka Krabonja iz Podgorcev, ki je za svoj sadni kruh prejela že 26 zlatih priznanj in osem znakov kakovosti Dobrote slovenskih kmetij. »Krušni dar je dar posebne topline, posebne hvaležnosti in posebne misli, da nam je nekdo storil nekaj dobrega,« pravi gospa Cvetka. »Sadni kruh, ki je tako dobro ocenjen, spečem iz pšenične moke ter 16 vrst suhega in kandiranega sadja, tem sestavinam pa dodam še kvas in sol.«
Med rednimi udeleženkami ptujske državne razstave najboljših kmetij je Brigita Čufar iz Sadjarstva Ficko iz Rogaševcev: »V letu 2000 smo začeli preusmeritev kmetije, saj se je na Goričkem težko ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo, so pa zelo dobre razmere za sadjarstvo in vinogradništvo. Željo, da bi delali nekaj posebnega na tem prostoru, smo začeli uresničevati ter zasadili prvi intenzivni nasad kutine v Sloveniji, leta 2003 pa smo dodali še drugega in prvi intenzivni nasad nešplje v Sloveniji. Če si v nečem prvi, ni odkupa, zato smo predelali in dogradili naše gospodarsko poslopje za predelavo sadja ter prodajni prostor za neposredno prodajo na domu.«
Čufarjeva je še posebno pohvalila svojo marmelado iz buče in jabolk, tema dvema sestavinama dodaja sladkor, pektin, ingver, cimet in limonov sok. Rezultat je dober, prav tako uvrstitev na Dobrotah slovenskih kmetij, saj se v Sadjarstvu Ficko lahko pohvalijo z znakom kakovosti. Letos so prejeli zlato priznanje za marmelado iz buče in jabolk, za jagodno marmelado in marmelado iz aronije in hruške.
Na kmetiji Pr' Eržen v Podutiku v Ljubljani se ukvarjajo s predelavo kravjega mleka, poznani so po Sirarnici Rožnik. Njihovo kmetijo je zastopala Monika Jenko, ki je končala študij zootehnike in bo, kot kaže, doma nadaljevala delo. »Naša posebnost je avtomat za prodajo mlečnih izdelkov, ki ga imamo na tržnici v ljubljanskih Kosezah, kjer so naši izdelki na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu,« je povedala Monika. »Vsako soboto so naši izdelki na voljo na osrednji tržnici, kupci pa se lahko oglasijo tudi na naši kmetiji. Poleg mleka in jogurta imamo še skuto, surovo maslo, smetano in sir.«
Med ponudniki slovenskih kmečkih dobrot so bili čebelarji, ki se v tem mesecu še posebno veselijo 20. maja, ko bodo prvič praznovali svetovni dan čebel. Na stojnici kočevskega čebelarja Branka Obranoviča in Čebelarske zveze Slovenije so obiskovalci lahko izvedeli, kako pomembni so za ohranitev čebel kmetje in kakšen je pomen čebel, še posebno avtohtone slovenske pasme kranjske sivke. Spoznavali so različne vrste medu, ki nosijo znake evropske kakovosti, med in medene dobrote pa so lahko tudi poskusili.
Če vas bo pot konec tedna zanesla na Ptuj, si le vzemite čas za ogled državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. Tridnevni program je zelo pester in zanimiv, saj poleg strokovnih posvetov napovedujejo predstavitev življenja v starem Rimu, javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci in dneve odprtih vrat Biotehniške šole Ptuj, zanimiva pa bo tudi Kuhna na dvorišču Fürstove hiše. Biti lačen na Dobrotah slovenskih kmetij bi bil prav gotovo greh, kajne?
Predstavilo se je 42 slovenskih kmetij s pestro ponudbo mesnih in krušnih izdelkov, olj, vin, sokov, marmelad, sadja in zelenjave. Posebno mesto je bilo tokrat namenjeno kmetijam, ki kakovost svojih izdelkov dokazujejo z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji Dobrote slovenskih kmetij ter znaki kakovosti za vse tiste, ki zlato priznanje prejmejo trikrat zapored.
»Dogodki Podeželje v mestu so namenjeni promociji kmetijstva ter zbliževanju podeželja z mestom in obratno. Na njih se dogaja še marsikaj zanimivega, poučnega, okusnega in prijetnega. Še posebno kadar sta vreme in vzdušje ravno pravi,« so povedali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
V sobotnem dopoldnevu se je začel kulturni program in po trgu se je plesalo, kramljalo, prodajalo in kupovalo v ritmu glasbe članov Folklornega društva Groblje iz Domžal. V kostumih iz obdobja 1860–1900 so plesali gorenjske plese.
Na stojnici Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj so bile na voljo informacije o letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij, okusne jedi s ptujskim lükom in bučnim oljem ter zelenjavno juho pa so pripravljale članice Društva kmečkih žena Dornava. Čebula z bučnim oljem je bila res nekaj posebnega, nad to jedjo pa so bili še posebno navdušeni tuji turisti, ki radi zahajajo na osrednjo ljubljansko tržnico.
Med tistimi, ki se lahko pohvalijo z lepo bero nagrad, je bila Cvetka Krabonja iz Podgorcev, ki je za svoj sadni kruh prejela že 26 zlatih priznanj in osem znakov kakovosti Dobrote slovenskih kmetij. »Krušni dar je dar posebne topline, posebne hvaležnosti in posebne misli, da nam je nekdo storil nekaj dobrega,« pravi gospa Cvetka. »Sadni kruh, ki je tako dobro ocenjen, spečem iz pšenične moke ter 16 vrst suhega in kandiranega sadja, tem sestavinam pa dodam še kvas in sol.«
Med rednimi udeleženkami ptujske državne razstave najboljših kmetij je Brigita Čufar iz Sadjarstva Ficko iz Rogaševcev: »V letu 2000 smo začeli preusmeritev kmetije, saj se je na Goričkem težko ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo, so pa zelo dobre razmere za sadjarstvo in vinogradništvo. Željo, da bi delali nekaj posebnega na tem prostoru, smo začeli uresničevati ter zasadili prvi intenzivni nasad kutine v Sloveniji, leta 2003 pa smo dodali še drugega in prvi intenzivni nasad nešplje v Sloveniji. Če si v nečem prvi, ni odkupa, zato smo predelali in dogradili naše gospodarsko poslopje za predelavo sadja ter prodajni prostor za neposredno prodajo na domu.«
Čufarjeva je še posebno pohvalila svojo marmelado iz buče in jabolk, tema dvema sestavinama dodaja sladkor, pektin, ingver, cimet in limonov sok. Rezultat je dober, prav tako uvrstitev na Dobrotah slovenskih kmetij, saj se v Sadjarstvu Ficko lahko pohvalijo z znakom kakovosti. Letos so prejeli zlato priznanje za marmelado iz buče in jabolk, za jagodno marmelado in marmelado iz aronije in hruške.
Na kmetiji Pr' Eržen v Podutiku v Ljubljani se ukvarjajo s predelavo kravjega mleka, poznani so po Sirarnici Rožnik. Njihovo kmetijo je zastopala Monika Jenko, ki je končala študij zootehnike in bo, kot kaže, doma nadaljevala delo. »Naša posebnost je avtomat za prodajo mlečnih izdelkov, ki ga imamo na tržnici v ljubljanskih Kosezah, kjer so naši izdelki na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu,« je povedala Monika. »Vsako soboto so naši izdelki na voljo na osrednji tržnici, kupci pa se lahko oglasijo tudi na naši kmetiji. Poleg mleka in jogurta imamo še skuto, surovo maslo, smetano in sir.«
Med ponudniki slovenskih kmečkih dobrot so bili čebelarji, ki se v tem mesecu še posebno veselijo 20. maja, ko bodo prvič praznovali svetovni dan čebel. Na stojnici kočevskega čebelarja Branka Obranoviča in Čebelarske zveze Slovenije so obiskovalci lahko izvedeli, kako pomembni so za ohranitev čebel kmetje in kakšen je pomen čebel, še posebno avtohtone slovenske pasme kranjske sivke. Spoznavali so različne vrste medu, ki nosijo znake evropske kakovosti, med in medene dobrote pa so lahko tudi poskusili.
Če vas bo pot konec tedna zanesla na Ptuj, si le vzemite čas za ogled državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. Tridnevni program je zelo pester in zanimiv, saj poleg strokovnih posvetov napovedujejo predstavitev življenja v starem Rimu, javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci in dneve odprtih vrat Biotehniške šole Ptuj, zanimiva pa bo tudi Kuhna na dvorišču Fürstove hiše. Biti lačen na Dobrotah slovenskih kmetij bi bil prav gotovo greh, kajne?