Mačeha pet let pretepala pastorko: Od strahu sem se polulala

V uredništvo Slovenskih novic se nam je oglasila gospa Renata Rudič z osebno zgodbo iz otroštva. Še danes, po več kot štiridesetih letih, trpi zaradi posledic nasilja v najstniških letih. »Dobro vem, kaj pomeni vsak udarec s pestjo in z raznimi predmeti po glavi. Vsak prekleti dan, pet let zapovrstjo. Klofute, grožnje, brcanje, laži ...« našteva Renata.

Pred mačeho se je pri rosnih enajstih letih skrivala v pasji uti na vrtu, a ji je iz hiše groze v Šentilju v Slovenskih goricah ponoči uspelo pobegniti. Po njenih besedah mačeha še danes nad njo izvaja poleg psihičnega nasilja še ekonomsko nasilje z dediščino, ki je ostala za Renatinim očetom.

»Edino zdravilo je opravičilo«

Renata ve, da ni edina  žrtev nasilja v ločenih družinah, zato se trudi osveščati in žrtvam pomagati. Sama je prepričana, da je edino zdravilo, ki bi lahko zacelilo globoke rane nasilja, opravičilo. »Zakaj se mi mačeha po vseh teh letih noče opravičiti? Zakaj se izogiba odgovornosti? Zakaj mi pere možgane z lažmi in s prevarami?« se sprašuje Renata.

Z objavo v medijih je zaželela, da bi predstavili njeno osebno zgodbo kot pobudo, da bi se o nasilju do mladoletnih otrok govorilo in da bi žrtve opogumila, naj spregovorijo. Hkrati meni, da bi na državni ravni morala zaživeti njena pobuda o zaščiti ločenih otrok, ki pravi, da vsak nebiološki starš opravi izpit o nenasilnih vzgojnih ukrepov in kako se vzgaja ločene otroke. Potrdilo o tem naj bi po njenem mnenju potem prejeli tisti, ki ga opravi, in lokalni CSD, kar naj bi se po njenem mnenju hranilo v otrokovem osebnem arhivu CSD-mape, prav tako pa naj bi se tam nahajalo opravičilo (obrazec je sama oblikovala), da ima zlorabljen ločen otrok brez zastaralnega roka možnost vložiti (CSD-mediacijo) prošnjo za poziv povzročitelju zlorab, da se opraviči za svoja dejanja. »To bi ločenemu otroku dalo občutek preventivne varnosti,« je razloge za svoje pobude zapisala Renata.

Vse zaradi denarja?

»Mačeha mi je grozila, če ne bom pridna, me bo ubila. Če bom kar koli povedala očetu, me bo pretepla. Če ne bom delala, tako kot mi bo ona rekla, me bo polila s kislino. Da sem prekleti hudič. Da sem zanjo mrtva. Grožnje in poniževanja vsak dan. Od strahu mi je ušla voda, ko je šla mačeha mimo moje postelje itn.« našteva Renata, ki je bila »prestrašena do drobovine«. Podplutbe so bile nekaj vsakdanjega, razpokane rane od alergij, ko jo je mačeha silila med alergene kemikalije, ki jih je sama mešala za njeno službo, tudi.

Verbalno je mučila tudi Renatinega očeta in mu grozila z besedami (nelektorirano): »Tak te bom je***, da ti bom zje*** karakter in upam, da se boš čimprej stegno.« Dodatni ekonomski pritiski so se na Renato začeli po očetovi nenadni smrti in trajajo še 20 let po njej. » Ta gnusni dedni postopek. Kaj vse dela mačeha, da bi me izbrisala zaradi denarja in uradno prekrila očetovo dediščino«.

Beg v deloholizem

Renata je pred travmami nasilja pobegnila v delo, zaradi česar jo je pozneje doletela izgorelost. A meni, da je njej uspelo nekaj, kar mnogim ni: pobegniti od nasilja in zla, a meni, da bi njene duševne rane pomagale pozdraviti opravičilo in objem mačehe, ki jo je zlorabila. »Rešitev za nas zlorabljene otroke je opravičilo, ki ne zastara in z nami umre. Naj se mi mačeha opraviči, da me je kot mladoletno prekomerno pretepala in silila v prisilno delo v lokalu.«

Poziva k pobudi, da vsem žrtvam ločenih družin sistem omogoči, da se žrtvi na lastno željo omogoči uradno soočenje s storilcem napada. »To je edino pravo zdravilo. Oprosti iz oči v oči, oprosti, da sem te pretepala.«

Soočiti se s storilcem: da ali ne?

Center za socialno delo (CSD) je zapisal, da Renatino pobudo razumejo kot odsev specifične osebne stiske in težko podajo mnenje o utemeljenosti za širšo populacijo. »Menimo, da bi morali tovrstna mnenja in kasneje pobude nasloniti na strokovne ugotovitve in raziskave, kakšna bi bila najboljša preventiva, da do takih stisk ne bi prihajalo. Centri za socialno delo znotraj aktualne zakonodaje v takih primerih ponujamo socialnovarstvene storitve, ki so prostovoljne in usmerjene v aktivno lastno spreminjanje.«

Sistemske spremembe se spreminjajo na državni ravni, vprašanje pa je, ali so vse žrtve res želijo soočiti s svojim storilcem. Kot opaža Renata, njeni polsestri želita na preteklost pozabiti. Sama pa išče in poskuša razumeti: »Zakaj te nekdo pretepa, zakaj te želi izbrisati, zakaj ti grozi in zakaj se nasilnež noče opravičiti?«

Renatinih solz in krikov med nasiljem se kot včeraj spominja tudi njena sošolka, čeprav jih imata danes obe čez 55 let. Renata se danes trudi osveščati in radi bi dosegla, da se za vse žrtve zahteva opravičilo nasilnega storilca.