Mag. Eva Grilc, dr. med., o virusu Zahodnega Nila: »Simptomi so nekoliko podobni gripi«

»Letos smo v avgustu zaznali prve tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila. Gre za tri bolnike iz SZ regije Slovenije. Zdravili so se v bolnišnici, njihovo stanje je dobro. To je vektorska nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo komarji, zanimivo je to, da te osebe niso bile v tujini – očitno so se okužile v Sloveniji,« je povedala višja zdravnica specialistka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Eva Grilc. 

Takšno je zdravstveno stanje dveh Slovencev, okuženih z virusom Zahodnega Nila

Večina obolelih, ki zbolijo, po navadi po piku komarja zboli z blago klinično sliko v roku 3–14 dni, simptomi so nekoliko podobni gripi: glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, vročina, te težave pa kmalu minejo. 80 odstotkov ljudi po piku komarja sploh ne zboli, je pojasnila.

Zelo majhen odstotek, približno eden od sto petdesetih, zboli za simptomatiko, kjer gre za prizadetost centralnega živčevja, blažje ali težje težave – nekateri se zdravijo tudi v bolnišnici.

»Pri blažji obliki se bolniki navadno podporno zdravijo doma, pri težjih oblikah pa se zdravijo v bolnišnici pod nadzorom. Ciljanega zdravila ni, ker bolezen povzroča virus, tudi cepivo zaenkrat ni na voljo. Če ima bolnik višjo temperaturo in je videti prizadet, se opravijo določene laboratorijske oz. mikrobiološke analize, med katerimi gledajo tudi na povzročitelje vročice Zahodnega Nila,« je dejala Grilc.

Trije primeri niso povezani

Primeri med seboj niso povezani – kar nekaj primerov pa so imeli tudi v okoliških državah. »Na pojav bolezni vpliva več dejavnikov, ne samo temperatura in vlaga, seveda tudi dovzetnost populacije in prisotnost vektorjev oziroma rezervoarjev bolezni – ptic,« je povedala zdravnica.

Stoječa voda je vir nadležnih komarjev. FOTO: Jože Suhadolnik

»Obvladovanje te bolezni je intersekcijsko, če bi se pojavila v večjem obsegu. Zaenkrat se za škropljenje ne bi odločili, če pa bi se pojavili novi primeri, bi se intersektorsko odločili za morebitno dezinsekcijo, pri čemer sodelujemo tudi z uradom za kemikalije in drugimi ustanovami,« je dejala, pa tudi, da je »dolgoročno pojavnost bolezni težko napovedati«.

Najboljše je preprečiti pik

»Pike in morebitno okužbo lahko poskusimo preprečiti tako, da omejimo gibanje v času, ko so komarji aktivni, nosimo svetla oblačila, uporabljamo repelente na koži in preverimo, če je v bližini našega doma kakšna stoječa voda, kjer se komarji razmnožujejo. Na okna lahko damo mehanske bariere – drobne mrežice itd.,« je še dodala.

Okužba se s človeka na človeka ne prenaša.