Mahnič oster do konca: »Cilj je samo eden. Ščitenje mafijskih poslov Roberta Goloba«

V SDS predsedniku preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda Tomažu Lahu očitajo nezakonito zasedanje položaja. Njegov cilj je zaščititi preiskovance, med njimi premierja Roberta Goloba, so prepričani. O tem sta se danes oglasila poslanca Rado Gladek in Žan Mahnič.

V uvodnem delu je poslanec Gladek predstavil potek dogodkov. Dne 12. junija 2024 je potekala prva nujna seja preiskovalne komisije z dvema točkama dnevnega reda o konstituiranju komisije in dogovor o delu. Po končani prvi točki so člani komisije iz vrst Slovenske demokratske stranke vložili predlog dokaznega sklepa in predlog sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. V dokaznem sklepu, ki ga je predlagala več kot tretjina poslancev, so navedli sezname prič, ki bi jih želeli zaslišati. Med njimi je bil tudi predsednik komisije, poslanec Tomaž Lah, ki tako ne more biti več član in niti ne predsednik komisije. Tomaž Lah ta predlog zavrne, zato člani komisije iz vrst SDS na nadaljevanju seje ne sodelujejo. Rado Gladek kot podpredsednik komisije še isti dan z dopisom seznani predsednico mandatno-volilne komisije Janjo Sluga, da Tomaž Lah ni več predsednik komisije. Predsednico je pozval, naj izpelje vse formalne postopke za imenovanje novih članov preiskovalne komisije in tako omogoči njeno nemoteno delovanje. 

»Očitno gre za atentat na demokracijo«

Glede na to, da sta tako Tomaž Lah kot predsednica MVK ignorirala vse zahteve za vzpostavitev normalnega delovanja komisije, je Gladek kot podpredsednik te komisije 9. julija strokovnim službam komisije osebno predal dokument sklica 2. nujne seje preiskovalne komisije. 10. julija Tomaž Lah pošlje dopis, da je sklic podpredsednika brezpredmeten. In 11. julija Lah skliče prvo redno sejo preiskovalne komisije za 18. september letošnjega leta. Glede na navedeno gre za kršenje zakona o parlamentarni preiskavi, poslovnika o parlamentarni preiskavi in poslovnika državnega zbora z namenom zavlačevanja in onemogočanja dela preiskovalne komisije. »Očitno gre za atentat na demokracijo,« je bil kritičen Gladek. Zato so v petek, 12. julija, na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in Policijo poslanci SDS, ki so člani preiskovalne komisije, vložili obvestilo o sumu storitve kaznivega dejanja Tomaža Laha, in sicer zlorabe uradnega položaja oziroma kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.

Poslanec Mahnič je v nadaljevanju opozoril, da pri vodenju države in parlamenta s strani Gibanja Svoboda nobeni zakoni in noben poslovnik ne veljajo več. »Glavni akter teh kršitev je zdaj nekdanji predsednik predmetne preiskovalne komisije, Tomaž Lah, ki še vedno nezakonito zaseda položaj predsednika, kar je nelegalno in v nasprotju z zakonom.«

Žan Mahnič. FOTO: Suhadolnik Jože

Mahnič je poudaril, da se v Slovenski demokratski stranki držijo zakona in poslovnika, zato so poslanci vložili tretjinsko zahtevo. »Poslovnik je tu jasen. Vložena tretjinska zahteva je enakovredna rezultatu glasovanja,« je opozoril Mahnič. »Zakon o parlamentarni preiskavi pravi, da v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča v zadevi, ki se preiskuje.« 

Tomaž Lah zato ne more biti več predsednik, ker je priča

»Okrožno državno tožilstvo in Policija bosta hitro ugotovila, da je poslanec Lah kršil vso zakonodajo, poslovnik Državnega zbora RS in Poslovnik o parlamentarni preiskavi.« In še: »Cilj je samo eden. Ščitenje rabot in mafijskih poslov Roberta Goloba in vseh, ki so pri tem sodelovali. To se lahko naredi samo tako, da se onemogoči delo parlamentarne preiskovalne komisije. Mi želimo to preiskati, oni želijo to zavirati, a na koncu bo sodišče prepoznalo, za kaj pri zadevi gre,« je zaključil Mahnič.

Lah vse očitke zavrača

Tomaž Lah je v odzivu zatrdil, da ravna v skladu z zakonom in poslovnikom. »Gre za nekorekten pritisk na delo preiskovalne komisije,« je dejal o nastopu obeh poslancev SDS ter zagotovil, da kot predsednik preiskovalne komisije ravna v skladu z zakonom in poslovnikom. Prepričan je, da bo ovadba zavržena.

Določbe zakona o parlamentarni preiskavi, po katerih priče ne smejo sodelovati pri delu komisije, po njegovih besedah namreč še niso nastopile. Seznam 70 prič, ki naj bi jih na zaslišanje povabila komisija, je bil pomanjkljiv, zato ga člani na ustanovi seji niso obravnavali, je pojasnil. Iz tega naslova torej niso nastopile še nobene pravne posledice, ne zanj in tudi ne za preostale člane komisije, ki so bili predlagani kot priče.