Majhne spremembe, velik učinek

Čeprav je ločevanje odpadkov v gospodinjstvih že nekaj časa obvezno, mnogim še vedno povzroča preglavice. Če sta denimo steklo in papir še relativno preprosta materiala za ločevanje, pa se rado zatakne pri embalaži, še več je nejasnosti, kaj vse spada med tako imenovane splošne odpadke.


Embalaža je širok pojem, saj je lahko kartonasta, papirna, kovinska, plastična, a vse to ne spada v zabojnik z rumenim pokrovom. Steklo zbiramo posebej, tudi papir, k odpadni embalaži pa spadajo: tetrapak embalaža, pločevinke in konzerve, ki jih je treba, preden jih zavržemo, očistiti, onesnažena ne spada v zabojnik, plastenke, plastične vrečke in folije, tudi stiropor pa vse vrste plastične embalaže (od detergentov, šamponov, praškov). Embalaži nevarnih in posebnih odpadkov je namenjen poseben zabojnik.


Mnenja se pogosto krešejo tudi glede zbiranja bioloških odpadkov, saj ni vedno in vsem popolnoma jasno, kaj mečemo v ta zabojnik. So to zgolj jajčne lupine, obrezki surove zelenjave in sadja, olupki, gnilo sadje in zelenjava ali lahko v koš mečemo tudi kosti, kuhane ostanke hrane, čajne vrečke, papirnate brisačke? Kot pojasnjujejo pri Snagi, v koš za biološke odpadke poleg ostankov sadja in zelenjave, kavne usedline in filtrov, jajčnih lupin, ovenelega cvetja in zemlje lončnic spadajo tudi netekoči ostanki hrane, pokvarjeni živilski izdelki, čajne vrečke in manjše kosti, večje odvržemo v črn smetnjak med preostale odpadke. Tja prav tako spadajo snovi, ki nimajo ponovne uporabne vrednosti, onesnažen in povoskan papir, denimo papir za peko, okensko steklo, ohlajen pepel, plenice, higienski material, polomljene igrače, cigaretni ogorki, zobne ščetke, šiviljski odpadki, razbita keramična posoda in posoda iz porcelana, lepilni trakovi in tapete.

Proč s plastičnimi vrečkami

In čeprav je ločevanje odpadkov odličen korak k čistejšemu okolju, lahko za naravo naredimo še veliko več. Ena takšnih reči je denimo zamenjava plastičnih vrečk za enkratno uporabo s tistimi za večkratno ter plastičnega pribora za piknik z lesenim ali kartonastim. Oboje marsikdo že uporablja kljub morebitnemu negodovanju, tudi plastične slamice smo brez večjih težav zamenjali za biorazgradljive. Povsem enostavno je zmanjšati uporabo plastične ali aluminijaste folije v gospodinjstvu. Namesto da ostanke hrane zavijamo vanju, investirajmo v silikonske pokrove, ki se prilegajo več različnim posodam in skledam. Ker imajo takšni pokrovi zelo dolgo življenjsko dobo, bomo na dolgi rok z nakupom privarčevali, hkrati pa proizvedli bistveno manj odpadkov. Tudi sendviče lahko v hladilnik spravimo drugače, kot da jih zavijemo v folijo. Obstajajo plastične vrečke za večkratno uporabo, ki so primerne tudi za zamrzovanje hrane. Res da so plastične, a so tudi zelo trpežne, zato lahko eno uporabljamo več mesecev, to pa pomeni manj odpadkov. Če bi radi za okolje storili še več, zamenjamo tekoča mila in šampone za trdna. Slednja so običajno v kartonasti embalaži, ki je predvsem veliko manjša od plastične, v kateri kupimo tekoče šampone in mila. Predvsem ženske zavržejo tudi veliko vate, saj si z njo običajno odstranjujejo ličila. A to je mogoče storiti na veliko bolj ekološki način, ki je tudi bolj prijazen do kože, nanj pa prisegajo že mnoge zvezdnice – namesto vate uporabimo posebno krpico. Za odstranjevanje ličil na ta način ne potrebujemo niti posebnih odstranjevalcev, ki jih, mimogrede, običajno prav tako kupimo v plastični embalaži, le toplo vodo. Umazano krpico pa enostavno operemo v pralnem stroju.