KORONAVIRUS
Milan Krek o razmerah v Sloveniji: Tako se je začelo tudi v Veliki Britaniji
V Sloveniji naj bi se z britanskim sevom novega koronavirusa okužila okoli dva odstotka ljudi.
Odpri galerijo
Milan Krek FOTO: Jure Eržen, Delo
V nedeljo so po Sloveniji opravili 1.458 PCR testov, pri tem je bilo 268 oseb pozitivnih, kar je 18,4 odstotka vseh testiranih. Hkrati so opravili 3.226 hitrih antigenskih testiranj (2,6 odstotka pozitivnih).
Vlada je javila, da je v bolnišnicah 1066 oseb (dan prej 1053), intenzivno zdravljenje jih potrebuje 169 (dan prej 165). Umrlo je 19 oseb (dan prej 13), kar pomeni, da je v Sloveniji od začetka epidemijo umrlo 3522 oseb, ki so bile pozitivne na novi koronavirus.
Po podatkih covid 19 sledilnika imamo 17.301 aktivnih primerov okužb s sars-cov2 (+353, −300).
V soboto je bilo v bolnišnicah 1.047 bolnikov. Umrlo je 13 bolnikov.
Na vladni tiskovni konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid 19, ki bo predvidoma ob 11. uri, bosta sodelovala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne in direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek.
Trenutno se država nahaja v rdeči fazi. Za prehod v oranžno bi morala oba kriterija pasti pod 1000 (povprečno število okuženih manj kot tisoč in manj kot 1000 hospitaliziranih). Vlada bo stanje ponovno presojala v sredo.
Danes po državi poteka testiranje učiteljev in tistih, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, je dejala državna sekretarka Marija Magajne. V celem tednu so odkrili okoli dva tisoč pozitivnih, udeležujejo pa se ga v veliki večini, je dejala. Opozarja, da je pomembno čim prejšnje odkrivanje okužb, če je ne moremo preprečiti. Pri tem si pomagamo s hitrimi testi, ki so bistveno množičnejši in hitrejši, a so manj natančni.
»Posebej me veseli, da se razmere v bolnišnicah postopno umirjajo in tudi sama upam, da se bo trend nadaljeval. Kar nam bo omogočalo ponovno prilagoditev in izvajanje nekaterih drugih dejavnosti v večjem številu. Zagotovo pa k temu pripomorejo že velik delež cepljenj pri starejših oseba v DSO in v okolju,« pravi Magajnejeva. Obstoječim ukrepom dodaja, da skušamo najti v dani situaciji najti nekaj pozitivnega, pokličemo koga, ki ga že dolgo nismo, gremo v naravo.
Če oseba opravlja najprej hitri testi, potem pa še PCR, se podatek šteje samo enkrat, izpostavlja državna sekretarka. Kako so potem šteli v Polzeli, ko je bilo več učiteljev na hitrem testu pozitivnih, kasneje na PCR pa negativnih? O konkretnem primeru ni mogla govoriti, je pa dodala, da se to dogaja tudi na drugih področjih.
Bili bi zelo veseli, če bi se pričakoval samo padec okuženih, je izračune IJS komentirala Magajnejeva. Opozorila je, da v tem trenutku ne moremo z gotovostjo vedeti v kakšni situacijo smo, tudi IJS predpostavlja na podlagi različnih predpostavk, to kar se večinoma bojijo vse države je, da je pred nami morebitno večje število okužb s tako imenovanih angleškim sevom, ki se širi mnogo hitreje.
Na Nijz ugotavljajo, da je počasen upad na novo okuženih, pravi Krek, a hkrati dodaja, da so v tem tednu opazili ponovno rast. Sedemdnevna incidenca se je poslabša, je višja, je pa dobro, da nam število umrlih pada, strmo, pravi, ob tem pa je izrazil upanje, da se bo trend nadaljeval. Slovenci smo v EU pri vrhu glede na število odkritih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev.
Krek se je dotaknil tudi ukrepov, da se nekateri pritožujejo, češ, da smo bolj strogi kot v drugih državah. Krek pravi, da Slovenija sodi med tiste države, ki nima tako strogih ukrepov. Nizozemska in Nemčija imata denimo strožje ukrepe.
Če bi imeli ukrepe kot danes in če ne upoštevamo novega seva, bi se nekje maja ali junija izpela epidemija. Če bi se situacija poslabšala, se lahko podaljša, opozarja Krek. Izpostavlja tri pomembne seve: britanski, južnoafriški in brazilski. Ti se hitreje širijo, hitreje okužijo več ljudi in zato je tudi več posledic.
Direktor Nijz opozarja, da je pomembno dosledno izvajanje ukrepov. Izpostavil je druženja, kot so se dogajala minuli vikend, zelo nevarna. Veliko druženje ljudi na enem mestu, še posebej, če kričijo, predstavlja veliko tveganje za prenos virusov, še posebej britanskega. Po izračunih, ki jih delamo, imamo v Sloveniji okoli dva odstotka britanskega seva. Tako se je začelo tudi v Veliki Britaniji. »Če bomo britanskemu sevu dali možnost, bo lahko sredi februarja zelo huda situacija,« je dejal.
Vsi starostniki še niso precepljeni, tudi tisti nad 80 let ne. Krek poudarja, da tudi cepivo ni 100-odstotno. Veliko ljudi se ne cepi iz različnih razlogov. V DSO so dali možnost cepljenja vsem zaposlenim, pa se niso vsi cepili. V loškem domu upokojencev se je precepilo 90 odstotkov uporabnikov in 70 odstotkov zaposlenih. Ta dom je, tako Krek, že kar dobro zaščiten. Glede šol in cepljenja šolnikov, bodo prišli na vrsto po strategiji.
»Protesti taki, kot so bili videni na televiziji, so vir okužb,« trdi Milan Krek. Opozarja, da so bili tam tudi otroci in tudi ti lahko zbolijo.
»Slovenci smo zelo pogumni, da smo pri 800 okuženih na sto tisoč odpirali šole. Potreben je zelo tehten premislek, ali lahk to počnemo na ta način. Pri odpiranju šol moramo gledati, kakšna je epidemiologija v državi in epidemiološka slika ni rožnata, je slaba. In v tem trenutku je treba vedet, da ko gremo odpirati šole, gremo v veliko tveganje. Da ga obvladamo, moramo vsi opraviti svoj del z desetko. Sicer se nam lahko zgodi, da šol ne bomo zapirali na vladni seji, ampak ker ne bomo imeli učiteljev,« je jasen Krek.
Vlada je javila, da je v bolnišnicah 1066 oseb (dan prej 1053), intenzivno zdravljenje jih potrebuje 169 (dan prej 165). Umrlo je 19 oseb (dan prej 13), kar pomeni, da je v Sloveniji od začetka epidemijo umrlo 3522 oseb, ki so bile pozitivne na novi koronavirus.
Do zdaj v Sloveniji s PCR testi testiranih prek 800 tisoč oseb.
Po podatkih covid 19 sledilnika imamo 17.301 aktivnih primerov okužb s sars-cov2 (+353, −300).
V soboto je bilo v bolnišnicah 1.047 bolnikov. Umrlo je 13 bolnikov.
Na vladni tiskovni konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid 19, ki bo predvidoma ob 11. uri, bosta sodelovala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne in direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek.
Trenutno se država nahaja v rdeči fazi. Za prehod v oranžno bi morala oba kriterija pasti pod 1000 (povprečno število okuženih manj kot tisoč in manj kot 1000 hospitaliziranih). Vlada bo stanje ponovno presojala v sredo.
Regijske razmere. FOTO: Posnetek Zaslona
Danes po državi poteka testiranje učiteljev in tistih, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, je dejala državna sekretarka Marija Magajne. V celem tednu so odkrili okoli dva tisoč pozitivnih, udeležujejo pa se ga v veliki večini, je dejala. Opozarja, da je pomembno čim prejšnje odkrivanje okužb, če je ne moremo preprečiti. Pri tem si pomagamo s hitrimi testi, ki so bistveno množičnejši in hitrejši, a so manj natančni.
»Posebej me veseli, da se razmere v bolnišnicah postopno umirjajo in tudi sama upam, da se bo trend nadaljeval. Kar nam bo omogočalo ponovno prilagoditev in izvajanje nekaterih drugih dejavnosti v večjem številu. Zagotovo pa k temu pripomorejo že velik delež cepljenj pri starejših oseba v DSO in v okolju,« pravi Magajnejeva. Obstoječim ukrepom dodaja, da skušamo najti v dani situaciji najti nekaj pozitivnega, pokličemo koga, ki ga že dolgo nismo, gremo v naravo.
Če oseba opravlja najprej hitri testi, potem pa še PCR, se podatek šteje samo enkrat, izpostavlja državna sekretarka. Kako so potem šteli v Polzeli, ko je bilo več učiteljev na hitrem testu pozitivnih, kasneje na PCR pa negativnih? O konkretnem primeru ni mogla govoriti, je pa dodala, da se to dogaja tudi na drugih področjih.
Bili bi zelo veseli, če bi se pričakoval samo padec okuženih, je izračune IJS komentirala Magajnejeva. Opozorila je, da v tem trenutku ne moremo z gotovostjo vedeti v kakšni situacijo smo, tudi IJS predpostavlja na podlagi različnih predpostavk, to kar se večinoma bojijo vse države je, da je pred nami morebitno večje število okužb s tako imenovanih angleškim sevom, ki se širi mnogo hitreje.
Milan Krek: Opažamo rast
Na Nijz ugotavljajo, da je počasen upad na novo okuženih, pravi Krek, a hkrati dodaja, da so v tem tednu opazili ponovno rast. Sedemdnevna incidenca se je poslabša, je višja, je pa dobro, da nam število umrlih pada, strmo, pravi, ob tem pa je izrazil upanje, da se bo trend nadaljeval. Slovenci smo v EU pri vrhu glede na število odkritih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev.
Krek se je dotaknil tudi ukrepov, da se nekateri pritožujejo, češ, da smo bolj strogi kot v drugih državah. Krek pravi, da Slovenija sodi med tiste države, ki nima tako strogih ukrepov. Nizozemska in Nemčija imata denimo strožje ukrepe.
Če bi imeli ukrepe kot danes in če ne upoštevamo novega seva, bi se nekje maja ali junija izpela epidemija. Če bi se situacija poslabšala, se lahko podaljša, opozarja Krek. Izpostavlja tri pomembne seve: britanski, južnoafriški in brazilski. Ti se hitreje širijo, hitreje okužijo več ljudi in zato je tudi več posledic.
Direktor Nijz opozarja, da je pomembno dosledno izvajanje ukrepov. Izpostavil je druženja, kot so se dogajala minuli vikend, zelo nevarna. Veliko druženje ljudi na enem mestu, še posebej, če kričijo, predstavlja veliko tveganje za prenos virusov, še posebej britanskega. Po izračunih, ki jih delamo, imamo v Sloveniji okoli dva odstotka britanskega seva. Tako se je začelo tudi v Veliki Britaniji. »Če bomo britanskemu sevu dali možnost, bo lahko sredi februarja zelo huda situacija,« je dejal.
Vsi starostniki še niso precepljeni, tudi tisti nad 80 let ne. Krek poudarja, da tudi cepivo ni 100-odstotno. Veliko ljudi se ne cepi iz različnih razlogov. V DSO so dali možnost cepljenja vsem zaposlenim, pa se niso vsi cepili. V loškem domu upokojencev se je precepilo 90 odstotkov uporabnikov in 70 odstotkov zaposlenih. Ta dom je, tako Krek, že kar dobro zaščiten. Glede šol in cepljenja šolnikov, bodo prišli na vrsto po strategiji.
»Protesti taki, kot so bili videni na televiziji, so vir okužb,« trdi Milan Krek. Opozarja, da so bili tam tudi otroci in tudi ti lahko zbolijo.
Pogum in veliko tveganje
»Slovenci smo zelo pogumni, da smo pri 800 okuženih na sto tisoč odpirali šole. Potreben je zelo tehten premislek, ali lahk to počnemo na ta način. Pri odpiranju šol moramo gledati, kakšna je epidemiologija v državi in epidemiološka slika ni rožnata, je slaba. In v tem trenutku je treba vedet, da ko gremo odpirati šole, gremo v veliko tveganje. Da ga obvladamo, moramo vsi opraviti svoj del z desetko. Sicer se nam lahko zgodi, da šol ne bomo zapirali na vladni seji, ampak ker ne bomo imeli učiteljev,« je jasen Krek.
