SAMOINICIATIVNA AKCIJA
Mamice na pomoč: pozivajo starše, da se javijo
Pomagajmo otrokom do toplega obroka.
Odpri galerijo
Slovenski otroci so že drugi teden doma zaradi epidemije koronavirusa. Kot so že opozarjale humanitarne organizacije, to še v večjo stisko potiska mnoge starše in otroke. Mnogi otroci, ki obiskujejo šolo, namreč v njej dobijo edini topli obrok v dnevu. Tako so se organizirale slovenske matere, ki na facebooku pozivajo takole (nelektorirano):
»Glede na to, da bodo zaradi trenutnih razmer šole prihodnji teden še zaprte, bo veliko otrok ostalo brez edinega toplega obroka. Zato smo se v skupini KUHAJMO NAŠIM MALČKOM zbrale mamice, ki z veseljem pomagamo staršem nahraniti otroke. Lahko kaj skuhamo ali prinesemo hrano, da jo starši pripravijo sami. Ker nas je kar nekaj, ki z veseljem pomagamo, imamo glede na trenutno omejitev
Starši bodo ostali anonimni in v nobenem primeru ne bodo javno izpostavljeni! Ustvarjena je skupina pod imenom POMAGAJMO OTROKOM DO TOPLEGA OBROKA. Namenjena je tako vsem prostovoljcem kot tudi družinam v stiski.«
Več informacij najdeta na FB strani v skupini »Pomagajmo otrokom do toplega obroka«. Kontakt pa:
ajsa.zdovc@yahoo.com.
»Glede na to, da bodo zaradi trenutnih razmer šole prihodnji teden še zaprte, bo veliko otrok ostalo brez edinega toplega obroka. Zato smo se v skupini KUHAJMO NAŠIM MALČKOM zbrale mamice, ki z veseljem pomagamo staršem nahraniti otroke. Lahko kaj skuhamo ali prinesemo hrano, da jo starši pripravijo sami. Ker nas je kar nekaj, ki z veseljem pomagamo, imamo glede na trenutno omejitev
gibanja pokritih nekaj občin. Če poznate koga, ki potrebuje pomoč, mi prosim sporočite.Hvala, ker boste delili objavo.
Starši bodo ostali anonimni in v nobenem primeru ne bodo javno izpostavljeni! Ustvarjena je skupina pod imenom POMAGAJMO OTROKOM DO TOPLEGA OBROKA. Namenjena je tako vsem prostovoljcem kot tudi družinam v stiski.«
Več informacij najdeta na FB strani v skupini »Pomagajmo otrokom do toplega obroka«. Kontakt pa:
ajsa.zdovc@yahoo.com.
Posamična presoja konkretnega primera uveljavljanja višje sileMinistrstvo za delo nima enoznačnega odgovora na vprašanje staršev osnovnošolskih otrok, ali podaljšanje počitnic predstavlja višjo silo za odsotnost z dela, če nimajo varstva za otroke. V vsakem konkretnem primeru bo namreč potrebna posamična presoja, so odgovorili za STA in dodali, da do te lahko pride tudi v primeru dela na domu.
»Delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, je v obdobju, dokler so izpolnjeni vsi elementi višje sile, opravičeno odsoten z dela,« so odgovorili na vprašanje, ali lahko starši osnovnošolcev zaradi podaljšanih počitnic uveljavljajo institut višje sile.
Ob tem pa so poudarili, da je treba nezmožnost opravljanja dela delavca zaradi višje sile presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Če je ugotovljeno, da je pri delavcu podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu s petim protikoronskim zakonom, ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače.
»Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca ter mora delodajalec sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile,«so navedli. Po oceni ministrstva je vsekakor smiselno, da se tam, kjer je to možno zaradi izmenjave odsotnosti dveh staršev, tudi o takšni odsotnosti delavec dogovori z delodajalcem, upoštevaje možnosti delavca in tudi potrebe delodajalca.
Zaposleni in delodajalec se lahko dogovorita tudi o drugi podlagi odsotnosti, saj se letni dopust v skladu z zakonom izrablja »upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti«. Delodajalec in delavec bi se tako lahko dogovorila o izrabi letnega dopusta, »enostransko odrejanje pa v ni dopustno«.
Peti protikoronski zakon je posebej uredil podlago odsotnosti z dela v primerih, ko delavec, eden od staršev ali skrbnik ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve. Hkrati pa se je uredila tudi možnost delodajalcev, da uveljavljajo povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.
Delodajalec mora sicer v postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, vlogi priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
STA
»Delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, je v obdobju, dokler so izpolnjeni vsi elementi višje sile, opravičeno odsoten z dela,« so odgovorili na vprašanje, ali lahko starši osnovnošolcev zaradi podaljšanih počitnic uveljavljajo institut višje sile.
Ob tem pa so poudarili, da je treba nezmožnost opravljanja dela delavca zaradi višje sile presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Če je ugotovljeno, da je pri delavcu podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu s petim protikoronskim zakonom, ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače.
»Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca ter mora delodajalec sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile,«so navedli. Po oceni ministrstva je vsekakor smiselno, da se tam, kjer je to možno zaradi izmenjave odsotnosti dveh staršev, tudi o takšni odsotnosti delavec dogovori z delodajalcem, upoštevaje možnosti delavca in tudi potrebe delodajalca.
Zaposleni in delodajalec se lahko dogovorita tudi o drugi podlagi odsotnosti, saj se letni dopust v skladu z zakonom izrablja »upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti«. Delodajalec in delavec bi se tako lahko dogovorila o izrabi letnega dopusta, »enostransko odrejanje pa v ni dopustno«.
Kdaj čakanje na delo?
Ob tem na ministrstvu izpostavljajo, da se institut čakanja na delo lahko uporabi le v primerih, ko delodajalec začasno ne zmore zagotavljati dela iz poslovnega razloga in delavca z namenom ohranitve zaposlitve napoti na začasno čakanje na delo; torej v primerih, ko je razlog odsotnosti delavca na strani delodajalca. Delavec, ki opravlja delo na domu, v tem času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega razmerja, le kraj opravljanja dela je drug. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ne glede na kraj, kjer opravlja delo. »Na podlagi navedenega je primerno zaključiti, da delo na domu ni združljivo z obveznostjo varstva otroka, zato je tudi v takšnih okoliščinah, ko se delo opravlja na domu, primerno, da se v konkretnem primeru presoja, ali so pri delavcu podani elementi višje sile, zaradi katere ne more opravljati dela in je upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače.«Peti protikoronski zakon je posebej uredil podlago odsotnosti z dela v primerih, ko delavec, eden od staršev ali skrbnik ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve. Hkrati pa se je uredila tudi možnost delodajalcev, da uveljavljajo povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.
Delodajalec mora sicer v postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, vlogi priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
STA
Preberite še:
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro