Mamut je končno prilomastil domov (FOTO)

V soboto so uradno odkrili skulpturo mamuta v naravni velikosti in s tem odprli Mamutov park pri glavni avtobusni postaji v Kamniku. Zbranim se je ob tej priložnosti pridružil župan Matej Slapar z občinskimi svetnicami in svetniki, s podžupanom Urošem Pircem, hčerko in sinom Mihe Kača – Karlo Kač Kališnik in Primožem Kačem –, nekdanjim podžupanom Bogdanom Pogačarjem, nekdanjim županom in častnim občanom Antonom Tonetom Smolnikarjem, Lilijano Mastikosa z oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, livarjem Romanom Kamškom, arhitektom Petrom Kovačem in drugimi predstavniki podjetja Geoplan, ki so oblikovali končno podobo parka, ter paleontologom in vodjo kustodiata za geologijo iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije mag. Matijo Križnarjem. Kljub dežju se je dogodka udeležilo veliko obiskovalcev.

Prazgodovini v čast je zaigrala znana skupina The Stroj.

Konec lanskega leta je občina Kamnik začela urejati park med glavno avtobusno postajo in Kamniško Bistrico, v katerem ima po novem osrednje mesto mamut. Gre za skulpturo v naravni velikosti, ki jo je leta 2008 izdelal kamniški kipar Miha Kač in meri dobre štiri metre v višino, šest metrov v dolžino in tri metre v širino. Izdelava bronastega odlitka, ki tehta dve toni in pol, je bila zaupana livarni umetnin Romana Kamška z Gore pri Komendi.

Nastopili so članice in člani Mestne godbe Kamnik.

Skulptura temelji na okostju, ki so ga 14. marca 1938 našli v bližnjih Nevljah in velja za eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v našem delu Evrope. »Kamniški umetnik Miha Kač je skelet, ki ga hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani, proučil in pripravil kalup v naravni velikosti. Gre torej za izjemno arheološko dediščino, ki jo bo občina Kamnik poskušala približati prebivalcem in drugim obiskovalcem, tudi turistom, ki prihajajo v Kamnik z avtobusom. Z ureditvijo parka ob avtobusni postaji in njegove bližnje okolice so povezali različne elemente urbanega okolja. Prostor omogoča počitek in izvedbo manjših prireditev, prilagojen pa je tudi gibalno oviranim in slabovidnim osebam,« so ob sobotnem dogodku sporočili iz urada kamniškega župana.

Ni ga dočakal

Kipar Miha Kač je leta 2005 začel snovati kip. Na mamuta in odkritje njegovega okostja je dolga leta spominjala le skromna tabla na mostu čez Nevljico. Miha Kač pa je prav ob 70. obletnici odkritja menil, da si spomin na zelo pomemben dogodek v evropskem merilu zasluži monumentalno označbo. Zato se je obrnil na Prirodoslovni muzej Slovenije, tam pa so mu z veseljem pomagali s strokovnimi nasveti in podatki ter tudi pozneje spremljali njegovo delo. Kipar je natančno proučil literaturo o mamutih, njegove upodobitve, točne mere okostja. Potem se je lotil inovativne izdelave različno velikih konstrukcij z različnimi materiali: od lesene do oblog iz stiropora, ki jo je pokril s palmovimi vlakni, namočenimi v posebni zmesi obarvanega betona, da je videti kot mamutova dlaka. Tri leta ga je snoval in vložil veliko ur dela in tudi sebe ter svoje življenjske energije. Žal njegovega odkritja ni dočakal. Kip v naravni velikosti je končal leta 2008 in od takrat je čakal na ulitje v bron in prostor za postavitev. Ko ga je začel oblikovati, je dobil zeleno luč tudi na občini, saj mu je ta omogočila financiranje materialov. Prvotna ideja je bila, da bi bil iz betona, vendar je župan Anton Tone Smolnikar predlagal bron, leta 2009 pa je bila podpisana pogodba z Romanom Kamškom za odvzem negativa za vlivanje.

Dolg je šest metrov, širok tri in visok štiri.

Kot je ob odkritju skulpture dejal župan Matej Slapar, so se že od začetka pojavljale različne ideje o lokaciji, kjer naj bi spomenik stal: »Zaradi različnih mnenj je prevladala ideja, naj stoji v Kamniku ob vhodu v mesto, kjer je njegova veličina takoj opazna. Kraj najdbe naj zaradi težje dostopnosti ne bi bila najboljša rešitev.«

Mamut dobil tudi strip

Ob tem velja poudariti, da je projekt zastal za kar nekaj časa, župan Matej Slapar pa ga je oživil in spodbudil prizadevanje za njegovo dokončanje. Prepoznal je pomen postavitve kipa tako za turizem kot za šolstvo in tudi kot pomemben del naše preteklosti ter dediščine. Pooblastil je nekdanjega župana Antona Toneta Smolnikarja, da je projekt oživil, in tako je mamut po 15 letih končno prilomastil v Kamnik. Na poti do uresničitve pa je imel pomembno vlogo tudi nekdanji podžupan občine Kamnik Bogdan Pogačar. Tudi sodelavka na oddelku za družbene dejavnosti gospa Liljana Mastikosa je bila ena od gonilnih sil tega projekta. Poleg postavitve bronastega kipa v naravni velikosti investicija obsega ureditev Mamutovega parka, katerega končno podobo je oblikoval arhitekt Peter Kovač iz podjetja Geoplan. Občina Kamnik pa je v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik izdala strip z naslovom Urmal, mamutov prijatelj, katere avtor je Jože Urbanija, risba pa je delo avtorja Miha Hančiča.

Sodelovali so pri končni izvedbi (z leve): livar Roman Kamšek, Liljana Mastikosa z občine Kamnik in Anton Tone Smolnikar, ki ima ogromno zaslug za postavitev.

Investicija postavitve kipa in ureditve Mamutovega parka je bila večinoma financirana iz proračuna občine Kamnik, in sicer v višini 255.325 evrov, iz Lokalne akcijske skupine v višini 5760 evrov ter iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 56.000 evrov. LAS Srce Slovenije sodeluje tudi kot partner v projektu in bo poskrbel za popularizacijo novega parka med lokalnimi prebivalci. 

Tehta dve toni in pol.