Legendarno Biljardno hišo v Parmovi ulici bodo kmalu porušili (FOTO)
Biljardna Hiša Ljubljana – Parmova bo zadnjič obratovala naslednjo nedeljo, 24. septembra. Potem morajo do konca meseca, ko bodo objekt porušili, razstaviti mize, ki so jih že prodali, da jih ne skladiščijo, saj so edine nekaj vredne. Pri preostali opremi bodo preverili, kaj je še uporabnega, drugo gre na smetišče, saj je odslužilo svoje v dobrih dvajsetih letih, ko je biljardnica prvič odprla svoja vrata.
Plan rušenja je bil začrtan že leta 2009. Potem je prišla gospodarska kriza in načrt premaknila. Energoplan gradbeno podjetje je takrat še imelo delo v Stožicah in je gradnjo na Parmovi ustavilo. Zdaj je prišel čas, narejen je tudi že prostorski načrt za nove poslovno-stanovanjske prostore.
V teh stresnih dnevih tik pred zaprtjem nam je uspelo ujeti lastnika biljardnice Mateja Šuleka.
Na lokaciji na Parmovi ste že od leta 1999, torej 24 let. Pohvalno v teh časih ...
»Dolgo smo zdržali, res. Veseli me, da smo z investitorji dogovorjeni, da dobimo druge prostore oziroma imamo možnost nakupa in ureditve biljardnice na tej isti lokaciji. To je predvideno konec leta 2026 oziroma v začetku leta 2027. Na srečo smo pred štirimi leti odprli nove prostore na Bavarskem dvoru v Ljubljani, kamor zdaj vabimo vse ljubitelje biljarda. Na lokaciji na Bavarskem dvoru so prostori še večji, merijo čez 1000 kvadratnih metrov in jih imamo v najemu. Prostori na Parmovi pa so naši, merijo dobrih 400 kvadratnih metrov, skoraj 500, in vesel sem, da smo se z investitorji dobro dogovorili. Sicer se v treh letih lahko marsikaj spremeni, ampak plan je začrtan. Gremo proti cilju. Upam, da bomo prišli do njega. V nasprotnem primeru pa se bo zagotovo pokazala kakšna druga rešitev. Kakorkoli, trudimo se.«
Kaj selitev zahteva od vas, s kakšnimi problemi se soočate?
»Na prostor smo zelo navezani, saj smo tukaj pravzaprav začeli našo pot. Sam se z biljardom sicer ukvarjam že od mladih nog. Spomnim se prvih začetkov učenja na Miklošičevi ulici pri Jonasu, kjer me je igra popolnoma očarala. Z 12 leti sem tako pod Jonasovim mentorstvom začel učenje. Oče Franc je pri njem delal, skupaj sta imela biljardnico, tako da mi je bilo lažje. Potem je oče nadaljeval svojo poslovno pot in odprl biljardnico na Parmovi. Ko sem zrastel, sem se pridružil njegovi ekipi, doštudiral in prevzel posel, ko je odšel v pokoj.«
Kaj ste spremenili, ste razširili ponudbo?
»Videl sem biljardnice po celem svetu, ker sem igral biljard in vem, kaj funkcionira in kaj ne, kaj imajo ljudje radi, tako da v tej smeri tudi dizajniramo notranje prostore. Najpomembnejši je namreč prav ambient. Moramo se zavedati, da je biljard le posebna dodatna ponudba, ki da prostoru svojevrsten čar. Lokal je treba urediti v stilu. Zelo pomembne so osvetlitev prostora, glasba za ozadje in ostala ponudba od hrane do pijače. Seveda igra ključno vlogo osebje, zato se z ekipo trudimo ustvariti prijetno vzdušje, kar naši gostje tudi cenijo in se k nam radi vračajo ter se tudi dlje časa zadržijo.«
Tudi zapiralni čas vam gre na roke, saj ste odprti do enih ponoči, če se ne motim.
»Res je, načeloma ob polnoči sicer zaklenemo vrata, potem pa imajo gostje čas zapustiti lokal do enih.«
»Trg dela je kar problematičen. Včasih ni bilo težav dobiti osebja, tudi delovne navade študentov so se spremenile. Včasih so bili vestni kot redno zaposleno osebje, zdaj pa težje najdem tiste marljive. Današnja mladina ima manj delovnih navad. Drugače pa je globalno gledano zdaj dober čas za biljard, saj se panoga razvija, je popularen in izpostavljen v medijih, kar je pomembno.«
Znani ste bili tudi kot eden izmed redkih lokalov s kadilnico, jo še imate?
»Ne več. Kadilnico smo imeli res veliko. Ko je prišel leta 2007 ven zakon, je bil za nas velik udarec, saj je bilo 80 odstotkov naših strank kadilcev. Kar je pomenilo, da če jim bomo omejili kajenje, bo sledil velik upad prometa. V skladu z zakonodajo smo lahko naredili veliko kadilnico, saj je prostor sam po sebi zelo velik. Imeli smo tudi nekaj težav z inšpekcijami, ampak smo jih večinoma uspešno rešili, saj smo delovali znotraj zakonodaje, a zelo na meji, prav zaradi vnosa pijače. Načeloma je šlo skozi, ampak smo imeli kar 15-letno borbo s tem. Zdaj so se ljudje že navadili na zakon. Spremenile so se naše navade, ljudje danes pokadijo cigareto zunaj, tako da kadilnice ne potrebujemo več."
Koliko ljudi sestavlja vašo ekipo?
»Številka se čez leto spreminja, saj je naše delo bolj sezonsko. Od sedem do petnajst ljudi, nekaj imamo tudi študentov. Pozimi imamo namreč več dela kot v poletnih mesecih. Pozimi je hitro tema, mrzlo je in ljudje iščejo notranjo zabavo v prostorih, kjer se dobro počutijo. Stalen kader je dandanes težko najti, veliko je fluktuacije. Brez študentskega dela bi težko poslovali, saj so študentje še edini, ki se jim ljubi delati v večernih urah. Vidi se, da je trg dela na tem področju podhranjen."
Če pride k vam nekdo, ki še nikoli ni igral biljarda, ali ima možnost, da se nauči?
»V Biljardni hiši obratujejo tudi klubi, kot na primer Biljard klub Ljubljana, tako da se vedno najde nekdo, ki trenira in lahko pokaže 'pro bono', če ima obiskovalec kakšno vprašanje, potrebuje nasvet ali usmeritev. Drugače pa imamo v Sloveniji nekaj inštruktorjev, tako da obstaja možnost tudi individualnih tečajev, inštrukcij.«
Imate kako posebno mizo, zasledila sem, da sta na lokaciji na Bavarskem dvoru dve posebni?
»V ponudbi smo imeli vrhunsko snooker in karambol mizo. Zanimivo je, da veliko ljudi gleda snooker po televiziji, igra pa ga zelo malo, enako velja za francoski biljard s karambol mizo. Miza za snooker je velika, zavzame veliko prostora, zato smo jo zamenjali in dali v prostor tisto, po kateri je povpraševanje. Enako je bilo s karambol mizo.«
Na lokaciji se poslavljajo začasno. Ko bodo čez približno tri leta zgradili nove objekte, bodo na Parmovi naredili tudi novo biljardnico. Do takrat pa vabljeni v biljardnico na Bavarskem dvoru.
