Manjša pustovanja: na Viru delo strogo prepovedano, v Dobovi bo zimo pokosil kosec
Številne skupnosti si že leta prizadevajo za ohranjanje ljudskega izročila in želijo v tem času pričarati nekaj igrivosti. Pustna sekcija Striček z Vira pri Domžalah je že v začetku meseca postavila maskoto Strička na streho tamkajšnje lekarne, od domžalske županje Renate Kosec pa slovesno prevzela oblast in ključ prazne občinske blagajne. Veljati so začeli strogi pustni zakoni, je za STA povedal predsednik sekcije in pustni župan Peter Kosec - Pipi.
Prvi člen zakonika z osmimi členi se po njegovih besedah glasi: Kdor na Viru ni za pusta, naj izseli se do avgusta. Poleg tega zapoveduje, da so vsi lokali v kraju odprti 24 ur, strogo prepovedano pa je delo. Na vseh pustnih dogodkih po Koščevih besedah pričakujejo skupno več tisoč ljudi.
Značilne maske nimajo, pač pa jih ves pustni čas spremlja maskota Striček, je dejal. Idejo za njegov videz so dobili pri Pevčevem atu, ki je mlade pred približno 40 leti spodbujal k organizaciji pustovanja in bil gonilna sila pri tem.
Otrokom in družinam bo namenjeno pustovanje s povorko v soboto. Vrhunec prireditev pa se bo začel v nedeljo, ko bo 33. veliki pustni karneval s približno 40 skupinami od blizu in daleč. Nekatere med njimi bodo sestavljali tradicionalni pustni liki, denimo orači iz Jablovca s ptujskega območja. Nekatere skupine bodo z motivom iz pravljičnega ali morskega sveta. Napovedujejo pa tudi goste iz nekaterih sosednjih držav, denimo iz Hrvaške. Sodelujočih mask naj bi bilo približno 1000. Na pustni torek se bo odvil le še pustni pogrebni sprevod s pustom v leseni krsti in njegov sežig.
Značilna lika karnevala na Igu krimski in povodni mož
Tudi v občini Ig bodo po dveh letih premora zaradi epidemije covida-19 spet priredili karneval, ki bo v soboto že v svoji 23. izvedbi. Sodelovala bodo zlasti domača društva, šolarji in otroci iz vrtca, gostovale bodo tudi nekatere tradicionalne maske, denimo koranti, rusa, orači in pokači, nekaj pa bo tudi mask iz Hrvaške, je za STA povedala strokovna sodelavka za turizem na občini Maja Zupančič. V povorki bo od 400 do 500 sodelujočih, pričakujejo pa približno tisoč obiskovalcev.
Na tem območju nimajo tradicionalne maske, značilna lika v povorki pa sta že vsa leta večmetrska krimski in povodni mož, pri čemer krimski mož predstavlja okoliško hribovsko območje, povodni pa močvirnega. Idejo zanju so dali v turističnem društvu Krim, kjer so ju tudi izdelali. Krimski in podvodni mož sicer nastopata v ljudskih pripovedkah teh krajev.
Društvo Godlarji iz Šenčurja pri Kranju medtem v nedeljo napoveduje največjo tradicionalno pustno povorko na Gorenjskem. Člani društva, ki so se poimenovali po enolončnici godlji, ki jo pri njih naredijo iz ostankov mase za krvavice z zakuhanim rižem in ocvirki, so se na povorko tako kot po navadi pripravljali vse od novega leta. V društvu, ki si za pusta rado privošči šale na račun aktualne politike, so za pustni nastop že izdelali like predsednice države, predsednice DZ in predsednika vlade. Pusta pa bodo pokopali v torek.
Mogoče vas zanima še:
V Dobovi bo zimo pokosil kosec
Krepko v postni čas pa bodo potegnili fašjenk v Dobovi, kjer imajo »podaljšani pust«, je za STA povedala predsednica tamkajšnjega turističnega društva Branka Stergar. Letošnji že 25. mednarodni karneval organizira društvena sekcija fašjenk. Značilni lik dobovskega fašjenka je kosec v belih platnenih oblačilih s koso v roki, koničastim pokrivalom, papirno masko in zvonci okoli pasu. Kosci v bližnjih Ločah na pustni torek simbolično kosijo po cesti z namenom, da bi bilo poleti dovolj sena in otave, s koso pa tudi pokosijo zimo.
Pustne prireditve v okviru fašjenka, ki je popačenka nemške besede Fasching in pomeni pust, se bodo sicer začele v petek, ko bodo na Občini Brežice prevzeli oblast. Na pustno soboto bo fašjenkov ples v maskah, na pustni torek pa bodo v bližnjih Ločah nastopili kosci, ki se bodo zatem preoblekli v orače in na koncu nastopili kot pustna svatba.
Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov so vpisani v register nesnovne kulturne dediščine. Oranje zemlje in svatba sta v slovenski dediščini značilna pustna elementa, pri čemer oranje simbolno pomeni željo za dobro letino, svatba pa željo za veliko otrok.
Na bližnjem Velikem Obrežu bodo na pustni torek popoldne na plan prišli prutarji, ki so prav tako značilni za ta kraj. Podobno kot kosci tudi oni nosijo zašiljeno pokrivalo in masko iz papirja, v rokah pa imajo palico ali v narečju prut, po čemer so liki tudi poimenovani.
Tako kosci kot prutarji bodo nastopili na mednarodni povorki, ki bo v soboto, 25. februarja. Poleg njih napovedujejo pustnake iz Mozirja, pokače z Dravskega polja, predstavnike tradicionalnega pustovanja ali šelmarije v Kostanjevici na Krki, prišle pa bodo tudi skupine iz Hrvaške, denimo iz Samobora in Varaždina.
Na pustni čas v Šoštanju, Ribnici in Šenčurju
V pustnem času bodo potekale tudi številne druge prireditve. Na že 70. karnevalu v Šoštanju bodo v soboto za veselo vzdušje med drugim spet poskrbeli značilni liki, poimenovani koši šoštanjski. Predstavljajo žene usnjarjev, ki svoje može nosijo domov iz gostilne v koših. Pustni liki z moškim ali žensko v košu pa so sestavni del pustovanj tudi drugod, denimo pri mačkarah v Zagorici v Dobrepolju na Dolenjskem.
Prav tako tudi pustovanja v drugih delih države odražajo obrtniško dediščino okolja. Če je to v Šoštanju usnjarstvo, je v Ribnici izdelovanje lesnih izdelkov in potujoče trgovanje z njimi. Krošnjarji z lesnimi izdelki, zdomarji ali Ribničani, so tako osrednji liki tamkajšnjega tradicionalnega pustovanja, ki bo v soboto.
