450 Policijskih kap, ena zgodovina! Zbirka nekdanjega kriminalista Marjana Praha
Policiste po vsem svetu druži uniforma, pomemben del prepoznavnosti mož v modrem, kot jim tudi rečemo, pa so pokrivala. Da vsa niso modra, dobro ve upokojeni policist Marjan Prah - Podborški iz Gorenjega Podboršta.
»Celo kariero sem delal v milici oziroma policiji, aktiven sem v mednarodnem policijskem združenju IPA,« pove, ko ga obiščemo na vikendu pri Mirni Peči na Dolenjskem. Predstavil nam je impozantno zbirko policijskih kap.
Kilogram na glavi
Policijska pokrivala so različnih oblik, od čelad do bejzbolskih kap in beretk. Vsaka ima svoj namen. Barve se razlikujejo od države do države, vendar so pogostejše črne, temno modre in zelene. Simbolizirajo avtoriteto in resnost. Na njih so oznake ali značke, ki razkrivajo silo, čin ali enoto. Tiste iz tkanine tehtajo od 100 do 200 gramov, kape s trdo zunanjostjo ali čelade za zaščito pa lahko tehtajo od 300 gramov do več kot kilogram, odvisno od materiala in namena. Narejene so iz trpežnih materialov, kot so poliester, volna, mešanica bombaža in sintetičnih vlaken. Tkanina je lahko vodoodbojna, odporna proti UV-žarkom in prenese dolgotrajno uporabo. Nekatere kape, zlasti tiste, ki so del ceremonialnih uniform, so iz usnja ali imajo usnjene detajle. Podlaga mora zagotavljati udobje in vpijati znoj.
»Vse še ni razstavljeno, a so mi že te zavzele precej prostora. Žena je že rekla, da je to, kar je, več prostora mi ne da,« smeje dodaja Marjan. »To je pač muzej. Sem kot hrček, zadeve shranim. Zdi se mi, da smo veliko primerkov polpretekle zgodovine kar zbrisali. A to je del nas, del naše zgodovine,« ugotavlja Marjan, po rodu z Blance, njegov oče je bil železničar. Sam pa se je kot mlad fant zapisal policiji.
Miličnik, nato kriminalist
Šolal se je na srednji šoli za miličnike kadete v Tacnu. »Bil sem miličnik, potem sem delal na področju kriminala na PU Ljubljana, kjer sem se kot kriminalist tudi upokojil. Deloval sem tudi na veleposlaništvu v Washingtonu v ZDA, in to tako v času Jugoslavije kot samostojne Slovenije. To je bila zelo dobra izkušnja.«
Prav v Washingtonu je dobil prvo kapo, ki mu jo je poklonil ameriški policist poljskega rodu iz newyorške policije. Preostalo je zgodovina: danes njegova zbirka šteje dobrih 450 razstavljenih primerkov, vsaj 50 pa jih še čaka na svoje mesto na polici. Marjan jih dvakrat na leto vse prebriše, pregleda, stisne k sebi. Kongrese in srečanja izkoristi, da pridobi nove, jih tudi zamenja.
Znak velikega spoštovanja
Vsaka kapa ima svojo zgodovino, svoje mesto. Marjana pa spominja na kraje, od koder so bili policisti, s katerimi se je srečeval. Da z nekom izmenjaš kapo, je znak velike kolegialnosti in medsebojnega zaupanja ter spoštovanja.
»Italijani pa imajo več vrst policij,« med ogledom navrže Marjan. Varuhi reda in miru pri naših zahodnih sosedih so karabinjerji, vojaška policija opravlja civilne in vojaške naloge, potem ločijo državno in finančno ter še občinsko in policijo, zadolženo za varovanje v zaporih.
V zbirki seveda ne manjkajo kape iz držav nekdanje skupne domovine Jugoslavije, pester je tudi nabor pokrival iz Nemčije in Avstrije, na policah so švedske in norveške pa kape policije San Marina, Egipta in Portugalske, tudi ena iz nekdanje Nemške demokratične republike je v Marjanovi zbirki.
