Marko Pavliha: Nedavna odločitev o ribičih je milo rečeno nerazumna, deluje kot politična
Močno odmeva včerajšnja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je odločilo, da pritožbe slovenskih ribičev zaradi izdajanja kazni za ribolov v Piranskem zalivu niso dopustne. To je nov pravni poraz Slovenije v zvezi s poskusi za določitev meje s sosednjo Hrvaško. Edino zmago pri določanju je Slovenija dosegla s sprejeto arbitražo leta 2017, ki pa je Hrvaška ne spoštuje.
Odločitev ESČP, ki torej slovenskim ribičem ne dopušča lova čez sredinsko črto Piranskega zaliva, je za slovenske mednarodne pravnike presenetljiva. Vasilka Sancin, predstojnica inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose, odločitev kritizira in pravi, da taka odločitev kaže na pomanjkanje strokovnjakov za mednarodno pravo na tem sodišču. Kaj je še povedala o odločitvi, preberite tukaj.
Za mnenje o neugodni odločitvi za Slovenijo smo prosili profesorja na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani Marka Pavliho, ki je pri oceni še ostrejši: »Nedavna odločitev je milo rečeno nerazumna, deluje tudi kot politična. Vsekakor se pa strinjam s kolegico profesorico Sancin, ki pravi, da kaže na to, da na tem sodišču drastično primanjkuje pravnih strokovnjakov za mednarodno pravo. Namreč, sodišče je prezrlo arbitražno odločbo, ki je bila sprejeta konec junija 2017 in je dokončna. Je pravnomočna, je del mednarodnega prava, ki bi ga moralo vsako sodišče in kdorkoli spoštovati. To sodišče tega ni storilo, izhajalo je iz hrvaške ureditve morske meje, ki vemo, da je tradicionalno sredinska meja v Piranskem zalivu. To je zelo zelo slaba popotnica za status mednarodnega prava, ki je načeto tudi na drugih področjih, vzemimo samo primer agresije Rusije na Ukrajino ali Izraela na Palestino. Očitno zdaj tudi na takšnih področjih, ki so navidezno bolj miroljubna, ampak lahko pripeljejo, kot smo videli v preteklosti, tudi do sporov. Skratka, odločitev je res skrb vzbujajoča. Obstaja minimalna možnost pritožbe na veliki senat, ampak mislim, da ni pričakovati drugačnega razpleta.«
Kaj zdaj? Kaj še sploh preostane Sloveniji?
Edino rešitev Pavliha vidi v vrnitvi za pogajalsko mizo za zaprtimi vrati in dogovoru s Hrvati o uresničitvi arbitražnega sporazuma na takšen način, kot bo sprejemljiv tako za Hrvaško kot za Slovenijo. Spomni na primere iz tujine, kjer je trajalo po deset let ali več za uresničitev odločbe haaškega sodišča.
»Zdaj je jasno, da drugače ne bo šlo. Hrvaška trdi eno, mi trdimo drugo. Mi imamo pravno gledano zagotovo bolj prav, če je že samo arbitražno sodišče odločilo, da komunikacija med našim arbitrom in našo agentko ni bila usodna za arbitražo, potem je treba to spoštovati. Drugače bi bila arbitraža prekinila svoje delo in se razpustila. Je pa odločila do konca in je zato treba pri arbitražni odločitvi vztrajati. Ampak ker nam očitno nič ne pomaga, da samo vztrajamo pri arbitražni odločbi, jo je treba pogajalsko nekako pretočiti v prakso,« dodaja Pavliha.
Kako do rešitve s pogajanji, če smo bili pri tem doslej neuspešni, zdaj pa je pogajalsko izhodišče slabše?
Profesor Pavliha ni pesimističen. Poudarja, da imamo še druge vzvode za pogajanja s Hrvaško. »Sicer smo jih cel kup že izgubili, ko bi Hrvaško lahko malo tudi »prisilili« k temu, vse manj jih je. Ampak smo sosedje, ki moramo živeti v dobrih odnosih in sožitju, in zagotovo obstajajo še kakšni vzvodi. S tem naj se zdaj ukvarja diplomacija in poskuša najti kakšen način,« meni Pavliha in pojasni, da je v politiki vedno tako, da so najslabša pozicijska pogajanja, kjer je vsaka stran zakopana v svojem bregu in ne želi nič popustiti. Edina smiselna pogajanja pa so interesna, kjer vsaka stranka izhaja iz svojih interesov. »Seveda Hrvaška nima interesov samo v tem našem malem bazenčku glede na tisoče kilometrov svoje obale, kje pa. Verjetno jabolko spora tiči kje drugje, in to mora slovenska diplomacija najti in se ustrezno dogovoriti,« še poudarja.
Kaj odločitev v praksi pomeni za slovenske ribiče?
Za slovenske ribiče pa ta odločitev pomeni, da bodo v primeru lova čez sredinsko črto Piranskega zaliva lahko dobili nove kazni, ki jih bodo morali tudi poravnati. Hrvaški je v praksi torej uspelo izsiliti odločitev, ki jo zagovarjajo že ves čas – mejo po sredini Piranskega zaliva.
