Masa turistov skazila Kolpo (FOTO)

Epidemija koronavirusa je z vladno odločitvijo, da nam kreditira, ne podari (!), bon za 200 evrov, ki ga lahko unovčimo v termah, kampih, hotelih, penzionih in kmečkih turizmih, je zagotovo rešila ali vsaj ublažila izgubo marsikaterega ponudnika turističnih storitev.

Bela krajina s prečudovito in čisto Kolpo, v kateri se lahko kopamo, čolnarimo ali pa ob njej kolesarimo, se že nekaj let razvija v evropsko turistično destinacijo aktivnega preživljanja počitnic v neokrnjeni naravi.
A takega števila turistov, kot je letos, še niso doživeli. Belokranjci so zadovoljni, a masovni pritisk v dolino naše južne mejne reke je prinesel tudi težave.

Kot nam je povedala Tončka Jankovič iz Kampa Stari pod v Adlešičih, se jim je promet letos glede na lansko sezono povečal za sto odstotkov.
»In ko smo že mislili, da bo okoli 15. avgusta obisk pojenjal, kot je običajno vsako leto, ljudje še kar prihajajo in prihajajo.«
 

V Vinici ni gostilne

Toda ali je bila dolina Kolpe pripravljena na tako število domačih gostov? Nemcev, Avstrijcev, Nizozemcev, ki smo jih v preteklih letih srečevali ob Kolpi, ko so kar vzdihovali nad mirom in lepoto, ki jo doživljajo tam doli, je seveda letos precej manj, morda od 10 do 20 odstotkov.
»Lahko povem, da so nas turistični boni letos rešili,« priznava Natalija Madronič iz Vinice, ki v okviru prenočišč Laterna ponuja štiri sobe za osem ljudi. »Letos smo vse od junija polni in še kar kličejo. Če bi imela še 20 sob, bi jih lahko oddala.«

Podobno pozitivno doživljajo sezono v znanem Gostišču Veselič v Podzemlju, kjer lahko prespimo in okusimo pristno belokranjsko kuhinjo.
Andreja Drakulič Veselič nam je povedala, da imajo sobe polno zasedene, poleg tega se jim je promet v gostilni povečal za skoraj petdeset odstotkov.

»Spomladi ob izbruhu korone nismo vedeli, kako bo šla sezona. Pretekla leta smo imeli precej tujih gostov, teh je letos manj. Vendar moram reči, da so se domači gostje izkazali za izjemne. Smo pa delo v gostinstvu malce prilagodili in se osredotočili na kosila in večerje, potem pa delo v gostilni zaključimo ob desetih, ne vlečemo več, kot smo običajno, kar je bila, kot se kaže, dobra poteza.«

Na drugi strani pa je Madroničeva opozorila na pomanjkanje delavcev v Beli krajini. »Starši so lani našo gostilno zaprli in v Vinici danes ni ene gostilne s hrano, le picerija. Ne moremo dobiti kuharja ne natakarjev. Zdi se, da smo ta poklic popolnoma razvrednotili, da so natakarji precej manj vredni od tistih, ki delajo v pisarni.«
 

Bo Kolpa zdržala?

Toda s turizmom prihajajo tudi težave. V primeru masovnega navala tudi take, čisto infrastrukturne. Za ilustracijo naj navedem primer Črne gore, ki se je po osamosvojitvi odprla in so se začele v tamkajšnje primorje valiti množice turistov iz Evrope. Zaradi pritiska so morali v zaledju čez dan zapirati vodo, da so je imeli dovolj v hotelih na obali.


S turisti pridejo tudi gore odpadkov in smeti, na kar črnogorski smetarji takrat niso bili pripravljeni. V Beli krajini seveda ni tako hudo, saj pridni Belokranjci obvladujejo stvari. Toda v enem izmed kampov so nam povedali, da ljudje puščajo za sabo kar zajetne količine odpadkov.
»Štiričlanska družina je po tem, ko je podrla šotor in odšla, pustila za seboj sedem vreč odpadkov,« mi je povedal znanec, ki se je pred tednom dni prav tako mudil z družino v Beli krajini. Poleg tega morajo greznice precej pogosteje prazniti, hkrati naraščajo vsi preostali stroški vzdrževanja.

Narašča poraba čistil itd.

Kolpa je izjemna destinacija za kolesarjenje. V Krajinskem parku Kolpa imajo na voljo 15 električnih koles, ki jih izposojajo za 15 evrov na dan. Na postajališču za avtodome Turizma Benedetič v Vinici imajo izpostavo, kjer si po besedah Antonije Benedetič ljudje kolesa tako rekoč vsak dan izposojajo. »V okviru parka je urejen tudi servis, tako da vas pridejo iskat, če se vam kolo pokvari.«


A ekologi opozarjajo, da Kolpa takega turističnega pritiska, kot je letos, dolgoročno ne bo prenesla. Nekje se bo poznalo.
»Zato mora oblast razmisliti in prilagoditi infrastrukturo na višjo raven. Denimo nimamo urejenih kolesarskih poti, ki si jih kolesarji želijo. Razmišljati moramo o kolpski kolesarski poti,« meni Matjaž Pešelj iz Gostinstva - turizem Metlika.