Maske laufarjev zgorele med bombardiranjem (FOTO)
Tradicionalna cerkljanska laufarija na Glavnem trgu v Cerknem bo, so sporočili iz Društva Laufarija, in sicer na pustno nedeljo in pustni torek. Čeprav jo je koronavirus mnogim pustnim navdušencem zagodel tudi letos, so se tam v zadnjem trenutku odločili, da ob sproščanju ukrepov prireditev vseeno izpeljejo.
»Tudi letos je obtožnica dolga in zanimiva. Vabljeni v Cerkno, de bo ripa bel debiela,« vabijo cerkljanski laufarji. »V nedeljo, 27. februarja, se bo prireditev začela ob 14. uri, ob pol treh popoldne bo sprevod laufarske družine, ob 14.45 predstavitev likov in točno ob treh branje obtožnice pustu. Po koncu obsodbe sledi še zabava z Ansamblom Gregorja Kobala. Na pustni torek, 1. marca, bo v Cigunci odkop bota, ob 15.00 pa na Glavnem trgu sledita še obsodba in eksekucija pusta. Na ogled vabijo širšo javnost brez posebnih omejitev. V Cerknem so veseli, da jim bo s pomočjo številnih prostovoljcev uspelo izpeljati njihovo tradicionalno cerkljansko laufarijo, ki jo že težko čakajo. Tradicija je tradicija, poudarjajo in dodajajo, da je tudi živa povorka veliko bolj zanimiva kot tista na spletu.«
Po ustnem izročilu
Začetki cerkljanske laufarije so v dobršnem delu še danes zaviti v temo. Nekaj ohranjenega izročila in redki spomini segajo v čas pred prvo svetovno vojno, vendar je zbrano gradivo pomanjkljivo. Posamezni dokumenti, na katere se sklicujejo sicer maloštevilni raziskovalci začetkov te zanimive pustne »igre« v Cerknem, izvirajo šele iz časa med obema vojnama. Iz njih se da razbrati predvsem prizadevanja posameznikov, da bi se ta nekoč živa tradicija, ki je bila na Primorskem zadušena in skorajda pozabljena, spet obnovila.
Prav to obdobje zgodovine laufarije je imenitno obdelal cerkljanski rojak Štefan Rutar, ki mu je uspelo zbrati izjemno veliko gradiva še iz časov pred njeno uradno obnovitvijo leta 1956 in ga tudi interpretirati. S svojo raziskavo je postavil na pravo mesto marsikateri manjkajoči kamenček v mozaiku tega danes na Slovenskem mogoče najbolj »sklenjenega« pustovanja, z zbranim fotografskim in dokumentarnim gradivom pa je omogočil delo še generacijam raziskovalcev, ki se bodo z laufarijo tako ali drugače srečevali tudi v prihodnje.
Cerkljanska laufarija je dolga stoletja potekala po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod. Njihova zgodovina je pestra in sega daleč v preteklost. Razvoj cerkljanske laufarije lahko razdelimo na dve obdobji: čas do prve svetovne vojne (1914) in sedanjost, ki se začenja z letom 1956. Takrat so ta prastari pustni obred po več kot štiridesetih letih obnovili, kajti v letih med obema vojnama je bil prepovedan. Med bombardiranjem Cerknega so v ognju in ruševinah žal izginile vse maske, obleke in drugi pripomočki laufarjev. K sreči ni izginil spomin nanje. Tako so po vojni na podlagi ustnega izročila obnovili celoten proces in tudi vse maske.
Samo ena ni lesena
Na pobudo Petra Breliha in s pomočjo starejših Cerkljanov ter ob strokovnem sodelovanju etnologa dr. Nika Kureta so leta 1948 začeli obnavljati obred. Na novo so bile izdelane vse maske in obleke. Prve lesene maske, larfe, je izdelal takratni absolvent likovne akademije v Ljubljani Rado Jelinčič, vse preostale pa v naslednjih letih domačin, žal že pokojni Franc Kobal, po domače Hramšarjev Ene. Tista edina maska, ki ni lesena, ampak narejena iz telečje kože, je delo Cerkljana Janka Pagona.
Kmalu po novem letu se v nedeljo po maši na cesti pojavijo prvi laufarji. Vsako nedeljo jih je več, dokler na pustno ne pridejo ven vsi. V predpustnem času laufarji hodijo koledovat po okoliških vaseh. Obiskujejo kmetije in nabirajo dobrote – klobase, svinjske parklje in uhlje, suha rebrca in žganje. Zelo narobe je, če se jim kje zamerijo – zato jih naslednje leto ni več k tisti hiši. Pred odhodom »ta star« kot gospodar laufarske družine vedno zapleše z gospodinjo ples za dobro letino, ali kot pravijo domačini – »de bo ripa bel debiela«. Od starih časov se je koledovanje do danes spremenilo le v tem, da so takrat laufarji zase hodili »cvirn brat«, torej nabirat sukanec, ki so ga potrebovali za popravilo in šivanje svojih oblek.
25
likov je v družini.
Laufarska družina je fantovska skupnost. Dekleta nekdaj vanjo niso imela vstopa, danes pa je tam prostor tudi zanje. Družina šteje 25 likov, vsi razen enega pa nosijo na glavi lepo obarvane maske, izrezljane iz lipovega lesa. Tako človeku podobnih lesenih mask ne poznajo nikjer drugod na Slovenskem. Osrednji lik med cerkljanskimi laufarji je pust, ki pooseblja zimo. Po verovanju naših pradavnih prednikov ga je treba pokončati, saj se bo le tako zima končala in bo lahko nastopila pomlad. Pust je kriv tudi za vse, kar se je v kraju in okolici v minulem letu napačnega, neumnega in slabega zgodilo. Obtožnico preberejo v značilnem cerkljanskem narečju in je predvsem za domačine glavna tema pred- in popustnih pogovorov. Pusta obsodijo na smrt z botom, to je z lesenim drvarskim batom.
