Matej napisal kriminalko: s Poslednjim valčkom šel med pisatelje
Mateja Kocjančiča iz Suhe krajine poznajo ljubitelji narodno-zabavne glasbe kot avtorja in pisca številnih besedil: v plodoviti karieri jih je ustvaril več kot 350 in je tudi dolgoletni član Društva pesnikov slovenske glasbe. Prav tako zanimiva je njegova poklicna pot v javnem sektorju, ki jo je začel kot medicinski tehnik v bolnišnici, pozneje pa se je zaposlil na inštitutu za anatomijo na medicinski fakulteti, kjer je pridobil nova spoznanja o človeškem telesu, danes pa ustvarja in deluje kot samostojni kulturni delavec.
Smrt glasbenega zvezdnika
Matej dokazuje, da s trdo voljo in podporo družine, zlasti žene Andreje ter sinov Bineta in Anžeta, vedno najde pravo pot. V poklicnem in zasebnem življenju se je spopadel z mnogo izzivi, posebno vlogo pa ima gotovo glasba. Pestrost poklica in dela v glasbeni industriji pa je prvič okronal s kriminalnim romanom Poslednji valček, ki ga je predstavil na žužemberškem gradu, pogovor z njim pa je moderirala Brigita Lavrič. V Matejevem življenju ima posebno vlogo glasba, pa tudi bolnišnica in inštitut za anatomijo, v katerih je delal. Imena junakov so po večini izmišljena, v zgodbi pa se pojavijo tudi resnične osebe in ansambli, kar daje romanu čar in občutek domačnosti.
Moja želja je bila, da bi v knjigo vnesel realnost, a resnica včasih zveni kot zelo slaba fikcija.
Že na začetku zgodbe popelje bralca v obdukcijsko dvorano inštituta za sodno medicino, nato pa spretno krmari med prizorišči umora in spletkami na domači glasbeni sceni. Glavno vlogo ima zvezdnik narodno-zabavne glasbe Gašper Škrabec, harmonikar skupine Črne ovce, ki umre v skrivnostnih okoliščinah, in sicer v ruševinah nekdanje papirnice pod mogočnim gradom. Beseda teče gladko, s številnimi humornimi vložki in delčki žgečkljivih erotičnih prizorov, v zgodbo pa je elegantno vpletel poezijo, popeljano v okolje narodno-zabavne glasbe, z značilno dolenjsko veselico s slikovitim gradom in slapovi Krke v Žužemberku.
Resnica kot slaba fikcija
»Moja želja je bila, da bi v knjigo vnesel realnost, a resnica včasih zveni kot zelo slaba fikcija,« je na predstavitvi povedal Kocjančič in v pogovoru priznal vrsto resničnih in izmišljenih zgodb ter oseb, ki jih bodo bralci zlahka prepoznali. Želi si, da bi bila slovenska narodno-zabavna glasba bolj cenjena, prav s knjigo pa je želel v čarobni svet pritegniti še katerega bralca. Njegove delovne izkušnje in dolgoletno glasbeno delovanje so pripomogli k dobri zgodbi sredi njemu tako ljubega, rodnega Žužemberka, zgodbo pa so soustvarili resnične osebe z glasbene scene in prijatelji.
Glavno vlogo ima zvezdnik narodno-zabavne glasbe Gašper Škrabec, harmonikar skupine Črne ovce.
Med njimi so tako glasbeni ustvarjalci, oblikovalci, prijatelji kot družinski člani. S knjigo in posvetilom se je zahvalil dr. Chiedozieju Kennethu Ugwokeju, Marjanu Turku, Petru Finku, Dušanu Sadarju, Bojanu Kirarju, Mojci Dobnikar, Tjaši Primc, Klemnu Kunaverju, družini in vsem, ki so tlakovali njegovo novo pisateljsko pot do knjige, izdane v samozaložbi.
