RAZMERE SO RESNE, ZA POTNIKE BREZ MILOSTI
Mateja Logar o spremembah, ki nas čakajo, in česa se bojijo
Po novem bomo državo morali obvestiti, kam gremo oziroma od kod prihajamo, karantenske odločbe pa se bodo izročale samodejno. Neposlušni bodo kaznovani.
Odpri galerijo
Doc. dr. Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vodja strokovne skupine za covid 19. FOTO: Igor Zaplatil, Delo
Z vodjo posvetovalne skupine za covid 19 dr. Matejo Logar smo se ob tretjem valu pogovarjali o ukrepih za ublažitev širjenja novega koronavirusa. Logarjeva opaža povečano število uvoženih primerov, vse več pa je tudi potrjenih okužb z britanskim sevom. Na kritike, da ljudje potujejo, medtem ko so nekatere dejavnosti v Sloveniji še kar zaprte, Logarjeva odgovarja, da se na mejah pripravlja spremenjen režim, saj se ne nazadnje v zdravstvu bojijo tudi prihoda južnoafriške različice. Ta bi izničil vse napore, ki smo jih državljani s potrpežljivostjo in država z ukrepi vložili v zadnjem letu epidemije.
Pred dnevi ste omenili, da opažate povečano število uvoženih primerov novega koronavirusa, predvsem iz držav bivše Jugoslavije. To in širjenje britanske različice virusa naj bi bile vzrok za povečano število novookuženih. Še opažate naraščajoče število uvoženih primerov?
Še vedno je večje število teh delno uvoženih primerov ali primerov, ki so povezani z bivanjem v Bosni, torej sekundarnih primerov, ko je nekdo prišel iz Bosne in v domačem okolju okužil še dodatne ljudi. Hkrati pa opažamo povečano število potrjenih okužb z britansko različico. V preteklem tednu je bila že tretjina vseh potrjenih okužb britanske različice.
Ali je mogoče, da se je angleška različica virusa razširila tudi iz Italije? V Sežani je namreč na eni od šoli skoraj polovica vseh razredov v karanteni.
Obmejna področja Italije so imela porast števila okuženih z britansko varianto novega koronavirusa. Na rezultate sekvenciranja brisov iz Sežane še čakamo in bodo znani v naslednjem tednu. Glede na to, da so tam imeli veliko število okuženih, pa je seveda mogoče, da gre res za angleški sev.
Sprva se je menilo, da je angleška različica bolj kužna, zdaj kaže, da je tudi smrtonosnejša.
Po podatkih je britanska različica bolj kužna in potek bolezni je zagotovo težji kot pri tistih, ki so okuženi s klasično varianto. Trenutno sekvencioniramo tiste, ki so bili sprejeti v zadnjih desetih dnevih v intenzivne enote. Bolniki, ki trenutno prihajajo na oddelke intenzivne terapije, so nekoliko mlajši, kot smo sicer navajeni, prav tako pa je bolj izrazit pritisk na intenzivne enote in manj na navadne oddelke. Za katero različico virusa gre v teh zadnjih primerih, še ugotavljamo.
Veliko kritik je bilo slišati, da ljudje precej svobodno potujejo, medtem ko so nekatere dejavnosti v Sloveniji še kar zaprte. Spoštovanja karanten ne preverja nihče, torej ali so ljudje res na naslovu, ki so ga navedli.
Pripravlja se spremenjen režim na mejnih prehodih z obvezno elektronsko prijavo. Na račun tega se bo potem samodejno izdala karantenska odločba in se bo stanje zagotovo spremenilo. To pomeni, da ne bo neposrednega nadzora na mejnem prehodu, ampak se bo samodejno izdala odločba.
To pomeni, da se bo nadzor vršil tudi na naslovu prijavljenega?
Nadzori bodo tudi zunaj mejne točke, tako da, kdor ne bo imel izpolnjenega obrazca, ali ne bo oddal prijave, bo kaznovan. S spremembo želimo doseči to, da se bodo karantenske odločbe res izdajale in predvsem bolj intenzivno. Kajti kdor je šel zdaj v Italijo in je tam prečkal schengensko mejo in šel na letališče, je potem odpotoval, kamor je pač želel. Zdaj pa bo moral imeti izpolnjeno potrdilo oziroma najavo s podatki, kje je potoval, in brez tega potrdila ne bo smel prečkati meje.
Kdaj bi to sprejeli?
To je načelno že sprejeto, treba je le pripraviti tehnično aplikacijo.
Zakaj ste se odločili za poostreni nadzor?
Ljudje odhajajo na dopust tudi v države, kjer so že dodatne različice. Tukaj se predvsem bojimo južnoafriške variante, za katero vemo, da je problematična, ker je cepivo zanjo slabše učinkovito. Vnos takšne variante v Slovenijo pomeni, da smo ponovno na začetku. Torej cepljeni ne bi bili več maksimalno zaščiteni in bi se lahko spet začelo večati število okužb v domovih, DSO, torej tam, kjer so zdaj sorazmerno dobro zaščiteni s cepivom.
Ste morda razmišljali o uvedbi t. i. hotelskih karanten za uvožene primere? Zakaj v Sloveniji to ni zaživelo?
Prvič, ljudje jih niso dobro sprejeli, in kot drugo imamo v Sloveniji številne vstopne točke na mejah, ki jih je težko povsem nadzorovati. Dosti bolj primerni so karantenski hoteli na Novi Zelandiji in v Avstraliji, kamor priletiš na letališče in druge vstopne točke nimajo. Sicer pa je tudi karantena na domu dobra stvar, če jo seveda izvajamo, kot je treba.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki obetajo spet večjo migracijo ljudi. Ali razmišljate o zaostritvi in zaprtju v času podaljšanih velikonočnih praznikov?
Trenutno se še pogovarjamo in mora biti sprejet konsenz za ravni celotne države, zato je treba še nekaj usklajevanja. Ne prazniki, temveč predvsem epidemiološka situacija je takšna, da nam ne dopušča, da ne bi česa naredili. Kot veste, smo oktobra imeli mile ukrepe in smo slabo zajezili virus, tako da se moramo pogovoriti o tem, ali se bomo v tem obdobju odločili za drugačno ukrepanje.
Ste osebno za popolno zaprtje?
Definitivno smo v lanskem letu ugotovili, da delni ukrepi ne prinesejo bistvenega izboljšanja. V nekaterih okoljih so s kompletnim lockdownom dosegli izboljšanje in so zelo hitro prišli na to, da so začeli sproščati ukrepe. Pri tem je pomembno, če se odločimo za popolno zaprtje, da je stvar dobro skomunicirana, predstavljena in da se upošteva brez večjih izjem. Samo tako so ukrepi učinkoviti. Kakor hitro imamo veliko izjem, stvar absolutno ni učinkovita.
Bo v državo težje vstopiti?
Predlogi so različni in gre še za fazo usklajevanja z različnimi vladnimi resorji in kompletnega državnega vrha, vključno z opozicijskimi strankami.
Si bomo lahko v toplih spomladanskih mesecih in nato v poletju vsaj malo oddahnili pred okužbami?
Virus se še ni naučil, da je sezonski. Tudi v Južni Afriki, kjer je sončno in toplo, imajo z virusom kar nekaj težav. Da bi računali na to, da bomo popolnoma brez ukrepov čez poletje, še ne bo šlo. Lahko pa računamo, da bo stanje boljše, ker bomo bolje precepljeni in ker se v poletnih mesecih virus slabše širi. To bo vplivalo na to, da bo okužb manj in da bomo imeli manj resne ukrepe.
Če se spomnite, smo imeli junija lani zelo dobre razmere v Sloveniji. V juliju se je slika poslabšala zaradi vnosa iz Bosne in Srbije, avgusta zaradi Hrvaške. Tako da samo na to, da bo lepo in toplo vreme in da ne bo virusa, letos ne bi na to računala, kot sem lani.
Razvijajo se nove različice virusa. Kako verjetno je, da bo pandemija podaljšana v naslednja leta?
Če se ne bodo širile različice, proti katerim je cepivo slabo učinkovito, in če bomo uspešno nadaljevali cepljenje, po tem lahko upamo, da bomo epidemijo večinoma obvladali, v nasprotnem pa se lahko seveda epidemija še podaljša.
Kolikšno prekuženost smo dosegli v Sloveniji? Po nekaterih ocenah je asimptomatskih kar 40 odstotkov ljudi, kar naj bi pomenilo, da se je prekužilo okoli milijon ljudi. Kakšna je vaša ocena?
Morda je 20 odstotkov tistih, ki so preboleli zelo blago asimptomatsko okužbo, pri katerih nastane nizka koncentracija protiteles in hitro upada. Vprašanje je, koliko časa so zares takšni ljudje po prebeli okužbi zaščiteni. Prebolela okužba žal ne daje doživljenjske odpornosti in je mogoče, če smo zelo blago preboleli prvo, da bomo čez dva do tri mesece že brez protiteles in se spet lahko okužimo in zbolimo, zato ocena o prekuženosti ni merodajna.
Pred dnevi ste omenili, da opažate povečano število uvoženih primerov novega koronavirusa, predvsem iz držav bivše Jugoslavije. To in širjenje britanske različice virusa naj bi bile vzrok za povečano število novookuženih. Še opažate naraščajoče število uvoženih primerov?
Še vedno je večje število teh delno uvoženih primerov ali primerov, ki so povezani z bivanjem v Bosni, torej sekundarnih primerov, ko je nekdo prišel iz Bosne in v domačem okolju okužil še dodatne ljudi. Hkrati pa opažamo povečano število potrjenih okužb z britansko različico. V preteklem tednu je bila že tretjina vseh potrjenih okužb britanske različice.
Ali je mogoče, da se je angleška različica virusa razširila tudi iz Italije? V Sežani je namreč na eni od šoli skoraj polovica vseh razredov v karanteni.
Obmejna področja Italije so imela porast števila okuženih z britansko varianto novega koronavirusa. Na rezultate sekvenciranja brisov iz Sežane še čakamo in bodo znani v naslednjem tednu. Glede na to, da so tam imeli veliko število okuženih, pa je seveda mogoče, da gre res za angleški sev.
Sprva se je menilo, da je angleška različica bolj kužna, zdaj kaže, da je tudi smrtonosnejša.
Po podatkih je britanska različica bolj kužna in potek bolezni je zagotovo težji kot pri tistih, ki so okuženi s klasično varianto. Trenutno sekvencioniramo tiste, ki so bili sprejeti v zadnjih desetih dnevih v intenzivne enote. Bolniki, ki trenutno prihajajo na oddelke intenzivne terapije, so nekoliko mlajši, kot smo sicer navajeni, prav tako pa je bolj izrazit pritisk na intenzivne enote in manj na navadne oddelke. Za katero različico virusa gre v teh zadnjih primerih, še ugotavljamo.
Veliko kritik je bilo slišati, da ljudje precej svobodno potujejo, medtem ko so nekatere dejavnosti v Sloveniji še kar zaprte. Spoštovanja karanten ne preverja nihče, torej ali so ljudje res na naslovu, ki so ga navedli.
Pripravlja se spremenjen režim na mejnih prehodih z obvezno elektronsko prijavo. Na račun tega se bo potem samodejno izdala karantenska odločba in se bo stanje zagotovo spremenilo. To pomeni, da ne bo neposrednega nadzora na mejnem prehodu, ampak se bo samodejno izdala odločba.
To pomeni, da se bo nadzor vršil tudi na naslovu prijavljenega?
Nadzori bodo tudi zunaj mejne točke, tako da, kdor ne bo imel izpolnjenega obrazca, ali ne bo oddal prijave, bo kaznovan. S spremembo želimo doseči to, da se bodo karantenske odločbe res izdajale in predvsem bolj intenzivno. Kajti kdor je šel zdaj v Italijo in je tam prečkal schengensko mejo in šel na letališče, je potem odpotoval, kamor je pač želel. Zdaj pa bo moral imeti izpolnjeno potrdilo oziroma najavo s podatki, kje je potoval, in brez tega potrdila ne bo smel prečkati meje.
Kdaj bi to sprejeli?
To je načelno že sprejeto, treba je le pripraviti tehnično aplikacijo.
Zakaj ste se odločili za poostreni nadzor?
Ljudje odhajajo na dopust tudi v države, kjer so že dodatne različice. Tukaj se predvsem bojimo južnoafriške variante, za katero vemo, da je problematična, ker je cepivo zanjo slabše učinkovito. Vnos takšne variante v Slovenijo pomeni, da smo ponovno na začetku. Torej cepljeni ne bi bili več maksimalno zaščiteni in bi se lahko spet začelo večati število okužb v domovih, DSO, torej tam, kjer so zdaj sorazmerno dobro zaščiteni s cepivom.
Ste morda razmišljali o uvedbi t. i. hotelskih karanten za uvožene primere? Zakaj v Sloveniji to ni zaživelo?
Prvič, ljudje jih niso dobro sprejeli, in kot drugo imamo v Sloveniji številne vstopne točke na mejah, ki jih je težko povsem nadzorovati. Dosti bolj primerni so karantenski hoteli na Novi Zelandiji in v Avstraliji, kamor priletiš na letališče in druge vstopne točke nimajo. Sicer pa je tudi karantena na domu dobra stvar, če jo seveda izvajamo, kot je treba.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki obetajo spet večjo migracijo ljudi. Ali razmišljate o zaostritvi in zaprtju v času podaljšanih velikonočnih praznikov?
Trenutno se še pogovarjamo in mora biti sprejet konsenz za ravni celotne države, zato je treba še nekaj usklajevanja. Ne prazniki, temveč predvsem epidemiološka situacija je takšna, da nam ne dopušča, da ne bi česa naredili. Kot veste, smo oktobra imeli mile ukrepe in smo slabo zajezili virus, tako da se moramo pogovoriti o tem, ali se bomo v tem obdobju odločili za drugačno ukrepanje.
Ste osebno za popolno zaprtje?
Definitivno smo v lanskem letu ugotovili, da delni ukrepi ne prinesejo bistvenega izboljšanja. V nekaterih okoljih so s kompletnim lockdownom dosegli izboljšanje in so zelo hitro prišli na to, da so začeli sproščati ukrepe. Pri tem je pomembno, če se odločimo za popolno zaprtje, da je stvar dobro skomunicirana, predstavljena in da se upošteva brez večjih izjem. Samo tako so ukrepi učinkoviti. Kakor hitro imamo veliko izjem, stvar absolutno ni učinkovita.
Bo v državo težje vstopiti?
Predlogi so različni in gre še za fazo usklajevanja z različnimi vladnimi resorji in kompletnega državnega vrha, vključno z opozicijskimi strankami.
Si bomo lahko v toplih spomladanskih mesecih in nato v poletju vsaj malo oddahnili pred okužbami?
Virus se še ni naučil, da je sezonski. Tudi v Južni Afriki, kjer je sončno in toplo, imajo z virusom kar nekaj težav. Da bi računali na to, da bomo popolnoma brez ukrepov čez poletje, še ne bo šlo. Lahko pa računamo, da bo stanje boljše, ker bomo bolje precepljeni in ker se v poletnih mesecih virus slabše širi. To bo vplivalo na to, da bo okužb manj in da bomo imeli manj resne ukrepe.
Če se spomnite, smo imeli junija lani zelo dobre razmere v Sloveniji. V juliju se je slika poslabšala zaradi vnosa iz Bosne in Srbije, avgusta zaradi Hrvaške. Tako da samo na to, da bo lepo in toplo vreme in da ne bo virusa, letos ne bi na to računala, kot sem lani.
Razvijajo se nove različice virusa. Kako verjetno je, da bo pandemija podaljšana v naslednja leta?
Če se ne bodo širile različice, proti katerim je cepivo slabo učinkovito, in če bomo uspešno nadaljevali cepljenje, po tem lahko upamo, da bomo epidemijo večinoma obvladali, v nasprotnem pa se lahko seveda epidemija še podaljša.
Kolikšno prekuženost smo dosegli v Sloveniji? Po nekaterih ocenah je asimptomatskih kar 40 odstotkov ljudi, kar naj bi pomenilo, da se je prekužilo okoli milijon ljudi. Kakšna je vaša ocena?
Morda je 20 odstotkov tistih, ki so preboleli zelo blago asimptomatsko okužbo, pri katerih nastane nizka koncentracija protiteles in hitro upada. Vprašanje je, koliko časa so zares takšni ljudje po prebeli okužbi zaščiteni. Prebolela okužba žal ne daje doživljenjske odpornosti in je mogoče, če smo zelo blago preboleli prvo, da bomo čez dva do tri mesece že brez protiteles in se spet lahko okužimo in zbolimo, zato ocena o prekuženosti ni merodajna.
