STATISTIČNI IZRAČUNI
Kako bo jeseni s covid-19 pri nas? Matematik pripravil izračun in grafe
Vse je odvisno od tega, koliko ljudi se bo cepilo. Vseeno pa te projekcije niso dejstvo, so zgolj izračuni.
Odpri galerijo
Nihče ne more natančno napovedati, kako se bo koronavirus širil. FOTO: Nexu Science Communication, Reuters
Velika večina sveta se sprašuje, kaj prinaša jesen. Pa ne glede vremena, pač pa v novi realnosti s koronavirusom. Strokovnjaki opozarjajo na različico delta, ki je vse bolj prisotna, Evropska agencija za zdravila pa je pred dnevi sporočila, da naj bi bili dvakrat cepljeni ljudje pred njo zaščiteni.
Natančno nikakor ni moč napovedati, kaj se bo zgodilo, obstajajo pa projekcije oziroma morebitni scenariji. S tem se ukvarja Janez Žibert na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Kot sam sebi pravi na twitterju, je uporabni matematik v zdravstvu. In prav na osnovi novih različic virusa ter trenda cepljenja prebivalstva je izračunal morebitne scenarije.
Vaši modeli napovedujejo potek koronavirusne bolezni v jeseni ...
Model ima veliko odprtih parametrov in predpostavk, ki jih ne moremo v celoti natančno oceniti, zato je treba te rezultate in projekcije interpretirati bolj v smislu relativnih primerjav, ne pa v smislu absolutnih številk. To nikakor niso napovedi, ampak simulacije ob določenih predpostavkah.
Ali vaš model upošteva trenutne podatke o cepljenih po skupinah? Ravno iz skupin 50 oziroma 60+, kjer je bilo največ hospitaliziranih, žal tudi umrlih, je precepljenost z obema odmerkoma od 45- do 70-odstotna.
Model je narejen tako, da upošteva dinamiko epidemije po starostnih skupinah (bolj natančna porazdelitev je v zavihku Model). Ravno zaradi tega so bile tudi starostne skupine vpeljane v model, da lahko bolj natančno modeliramo dogajanje po starostnih skupinah. Delež precepljenosti po starostnih skupinah je upoštevana do konca maja 2021, v nadaljevanju predvidevamo projekcije, kako se lahko ti deleži spreminjajo. Tukaj se je treba zavedati, da s cepljenjem dosežemo dvoje: preprečujemo težje poteke bolezni in preprečujemo širjenje bolezni. Pri starejših starostnih skupinah je to še najbolj pomembno, zato je treba doseči čim višjo precepljenost teh skupin zato, da zmanjšamo morebiten pritisk na zdravstveni sistem.
Torej ob najslabšem mogočem scenariju (45-odstotna precepljenost) ob vrhu jesenskega vala 2021 (če predpostavljamo na preteklih podatkih) znaša sedemdnevno povprečje 2.779, kar pomeni okoli 400 okuženih vsak dan. Če bi bilo cepljenih 50 odstotkov, bi bilo okuženih v sedmih dneh v najslabšem primeru 1.494 ali okoli 213 na dan. Ali pravilno razumem, da le pet odstotnih točk več cepljenih pomeni tako veliko spremembo v številu okužb? Če bi precepljenost dosegla 75 odstotkov, bi statistično govorili le o okoli do treh okužbah na dan?
Še enkrat opozarjam, da gre za simulacije ob zelo veliko predpostavkah. Zelo pomembna predpostavka je, kako se bo razvijala epidemija v primeru delta različice. Znano je, da je virulentnost delta mnogo večja, kar pomeni približno dvakrat večje reprodukcijsko število v primerjavi z različicami do zdaj. To je predpostavljeno, da dosežemo v enem mesecu po izbruhu te različice. Če bi to dosegli prej, bi bil delež dnevno okuženih lahko večji, če kasneje, pa manjši. Predvideno je tudi, da se po nekem času širjenja uvede tudi nefarmakološke ukrepe, ki znižujejo reprodukcijsko število. Po drugi strani, če je reprodukcijsko število še višje, potem tudi 75 odstotkov ne bo dovolj.
Če pogledamo graf za hospitalizirane, kaže ob 45-odstotni precepljenosti 1.418 hospitaliziranih ob vrhu vala jesen 2021. To je pravzaprav več, kot jih je bilo ob najslabšem dnevu v jesenskem valu 2020 (https://covid-19.sledilnik.org/sl/tables). Kako pojasnjujete ta rezultat ob dejstvu, da govorimo o primeru, ko je 45 odstotkov oseb cepljenih?
To je izračunano v primeru, če se bo epidemija odvijala po predpostavkah, kot jih model predvideva. Še enkrat. Projekcije ne smete brati v absolutnih številkah, ampak so namenjene primerjavi, kaj se lahko zgodi, če cepimo in če ne cepimo dovolj ob ostalih enakih predpostavkah modela. Res se nam lahko zgodi močan val, če bo cepljenja premalo in ne bomo sprejemali ostalih nefarmakoloških ukrepov dovolj hitro. Vseeno upam, da se to ne bo zgodilo.
Natančno nikakor ni moč napovedati, kaj se bo zgodilo, obstajajo pa projekcije oziroma morebitni scenariji. S tem se ukvarja Janez Žibert na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Kot sam sebi pravi na twitterju, je uporabni matematik v zdravstvu. In prav na osnovi novih različic virusa ter trenda cepljenja prebivalstva je izračunal morebitne scenarije.
Vaši modeli napovedujejo potek koronavirusne bolezni v jeseni ...
Model ima veliko odprtih parametrov in predpostavk, ki jih ne moremo v celoti natančno oceniti, zato je treba te rezultate in projekcije interpretirati bolj v smislu relativnih primerjav, ne pa v smislu absolutnih številk. To nikakor niso napovedi, ampak simulacije ob določenih predpostavkah.
Ali vaš model upošteva trenutne podatke o cepljenih po skupinah? Ravno iz skupin 50 oziroma 60+, kjer je bilo največ hospitaliziranih, žal tudi umrlih, je precepljenost z obema odmerkoma od 45- do 70-odstotna.
Model je narejen tako, da upošteva dinamiko epidemije po starostnih skupinah (bolj natančna porazdelitev je v zavihku Model). Ravno zaradi tega so bile tudi starostne skupine vpeljane v model, da lahko bolj natančno modeliramo dogajanje po starostnih skupinah. Delež precepljenosti po starostnih skupinah je upoštevana do konca maja 2021, v nadaljevanju predvidevamo projekcije, kako se lahko ti deleži spreminjajo. Tukaj se je treba zavedati, da s cepljenjem dosežemo dvoje: preprečujemo težje poteke bolezni in preprečujemo širjenje bolezni. Pri starejših starostnih skupinah je to še najbolj pomembno, zato je treba doseči čim višjo precepljenost teh skupin zato, da zmanjšamo morebiten pritisk na zdravstveni sistem.
Torej ob najslabšem mogočem scenariju (45-odstotna precepljenost) ob vrhu jesenskega vala 2021 (če predpostavljamo na preteklih podatkih) znaša sedemdnevno povprečje 2.779, kar pomeni okoli 400 okuženih vsak dan. Če bi bilo cepljenih 50 odstotkov, bi bilo okuženih v sedmih dneh v najslabšem primeru 1.494 ali okoli 213 na dan. Ali pravilno razumem, da le pet odstotnih točk več cepljenih pomeni tako veliko spremembo v številu okužb? Če bi precepljenost dosegla 75 odstotkov, bi statistično govorili le o okoli do treh okužbah na dan?
Še enkrat opozarjam, da gre za simulacije ob zelo veliko predpostavkah. Zelo pomembna predpostavka je, kako se bo razvijala epidemija v primeru delta različice. Znano je, da je virulentnost delta mnogo večja, kar pomeni približno dvakrat večje reprodukcijsko število v primerjavi z različicami do zdaj. To je predpostavljeno, da dosežemo v enem mesecu po izbruhu te različice. Če bi to dosegli prej, bi bil delež dnevno okuženih lahko večji, če kasneje, pa manjši. Predvideno je tudi, da se po nekem času širjenja uvede tudi nefarmakološke ukrepe, ki znižujejo reprodukcijsko število. Po drugi strani, če je reprodukcijsko število še višje, potem tudi 75 odstotkov ne bo dovolj.
Več cepljenih, manj verjetnosti za širjenje. FOTO: Pool Reuters
Če pogledamo graf za hospitalizirane, kaže ob 45-odstotni precepljenosti 1.418 hospitaliziranih ob vrhu vala jesen 2021. To je pravzaprav več, kot jih je bilo ob najslabšem dnevu v jesenskem valu 2020 (https://covid-19.sledilnik.org/sl/tables). Kako pojasnjujete ta rezultat ob dejstvu, da govorimo o primeru, ko je 45 odstotkov oseb cepljenih?
To je izračunano v primeru, če se bo epidemija odvijala po predpostavkah, kot jih model predvideva. Še enkrat. Projekcije ne smete brati v absolutnih številkah, ampak so namenjene primerjavi, kaj se lahko zgodi, če cepimo in če ne cepimo dovolj ob ostalih enakih predpostavkah modela. Res se nam lahko zgodi močan val, če bo cepljenja premalo in ne bomo sprejemali ostalih nefarmakoloških ukrepov dovolj hitro. Vseeno upam, da se to ne bo zgodilo.
