Matija naredil led

Pretekli vikend je godoval sv. Matija. Izročilo ga opisuje kot vremenskega preroka, ki mu po ljudskem izročilu pripada odločitev, ali bo zime konec ali se bo začela znova. Z njim je povezano veliko vremenskih pregovorov, najbolj znan je Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. Drugi pravi Ako poje žvižgavec pred sv. Matijem, bo slabo vreme, ako pozneje, bo dobro, tretji pa Če sv. Matije dan zmrzuje, še štirideset dni mrazu prerokuje. Vremensko dogajanje zadnjih dni je resda prineslo prehodno ohladitev z močnim vetrom, vendar bo le kratkotrajna. Po obilici toplote v prejšnjem tednu se je zadnji februarski vikend ohladilo, povprečne temperature zraka so se v nižinah osrednje Slovenije z 9 spustile na 1°C, ohladila so se jutra. Dnevi so bili z najvišjimi temperaturami zraka nad 17 °C v osrednji Sloveniji, čez vikend pa niso več priplezale čez 10 °C.

Znanilci pomladi

Ob koncu meteorološke zime so še vedno prisotna velika temperaturna nihanja med dnevom in nočjo ter na različni nadmorski višini. To zadržuje hiter razvoj vegetacije, ki že naznanja pomlad. Masovno cvetijo zvončki, med njimi se mešajo cvetovi pomladanskega žafrana in trobentic. Na Krasu se odpira progasti žafran, v višjih legah pa beli žafran ali nunka. Cvet žafrana se začne zapirati že ob rahlem padcu temperature in s tem tako zavaruje pestiče in prašnike pred mrazom. V gozdovih cveti teloh. Cvetni popki pri nas najbolj razširjenega črnega teloha so se razvili že v začetku zime. Čeprav ima ime črni, je barva njegovih cvetov bela, njegovo ime izhaja iz barve njegove korenine.

V sušec sušno

Nadpovprečno toplo vreme, ponekod ekstremno nizka zračna vlaga ter pogost veter so sprožili povečano izhlapevanje iz tal in posušili vlago v površinskem sloju tal v vsej državi. Izjema je severozahodna Slovenija, kjer ponekod še vztraja snežna odeja. Ponekod primanjkuje padavin. Po suhem decembru se je stanje razen v Pomurju izboljšalo v drugi polovici januarja in prvi dekadi februarja. V Pomurju je od začetka leta padlo le nekaj več kot 40 mm padavin, kar je približno 65 odstotkov dolgoletnega povprečja. Druga in tretja dekada februarja ostajata suhi. Signali sušnih razmer v površinskem sloju tal so v zadnji dekadi februarja še prisotni na Obali in Krasu, na Goriškem, Notranjskem, v Pomurju ter delno na Dolenjskem in v Beli krajini.

Na vrtovih in poljih potekajo zgodnja spomladanska dela, denimo obrezovanje sadnega drevja, priprava tal na prve setve in čiščenje vrtov. Marsikje se ob tem zakuri ogenj. Izsušena tla in suha vegetacija sta lahko nevarnost za požare, zato je uprava za zaščito in reševanje že izdala obvestilo o prepovedi kurjenja v naravi. Ob toplem vremenu lahko izvedemo prezgodnje oranje presuhih tal, kar lahko ob močnem vetru na Primorskem povzroči odnašanje rodnega sloja. Takšne razmere so se pojavile v letu 2012; pozno sejana, slabo ukoreninjena in slabo razraščena ozimna žita je veter odnašal skupaj z zemljo, bolj ukoreninjenim posevkom pa je razgalil korenine.

Prva škropljenja

Na Primorskem se odpirajo prvi cvetovi zgodnjih sort marelic, in ko je odprtih okrog 10 odstotkov, je priporočljivo opraviti škropljenje. Tudi drugod so sončni in topli dnevi pri koščičarjih povzročili nabrekanje brstov, breskev ima ponekod že napete cvetne brste. Temperature se bodo čez dan kmalu spet gibale okoli 10 °C ali več, kar je ugodno za razvoj breskove kodravosti. Ob prvem dežju so lahko nasadi izpostavljeni okužbam. Prehiter razvoj še zadržujejo hladna jutra; pospešen razvoj je smiselno upočasniti, saj bodo odprti brsti prehitro izpostavljeni pozebi in glivičnim okužbam. Svetovalne službe priporočajo beljenje debel z apnom ali kaolinskimi glinami, ki odbijajo sončne žarke in upočasnjujejo brstenje.

Določevanje optimalnega časa poseka je že od nekdaj vprašanje, ki je zanimalo gozdarsko in lesarsko stroko. Določali so ga zelo poljubno, v različnih krajih in časih različno. Mnogokrat so o tem odločali cena delovne sile, tradicija, luna … Čeprav razmere za sečnjo zaradi hladnega in mokrega vremena pogosto niso idealne, ima zimska sečnja v gozdu nekatere prednosti: drevesa niso v soku, kot rečemo, zato ima njihov les nižjo vlažnost v primerjavi z lesom, posekanim v drugih letnih časih. Zaradi zmrznjenih tal so poškodbe gozdnih tal zaradi spravila lesa bistveno manjše kot v drugih letnih časih. Posek in spravilo lesa v zimskih razmerah sta zelo smiselna, vendar le, če je poskrbljeno za varnost. Splošno znana je trditev, da je kakovost lesa odvisna tudi od letne dobe sečnje. V praksi se ugotavlja, da daje les, posekan v času vegetacije, nižji izkoristek, močneje in hitreje razpoka in je manj trpežen kot les zimske sečnje. Tradicionalna pravila in postopki sečnje, ki se nanašajo na določene mesece, krajše termine, fiksne datume, lunine mene in zodiakalna znamenja, prav tako niso enotna v izsledkih. V obdobju pojemajoče lune (od ščipa do mlaja) naj bi rastline in drevje vsebovali manj soka. Les naj bi bil bolj suh. Na vprašanje, ali se vlažnost v živem drevesu sploh spreminja, znanost nima natančnega odgovora.