ZELENA KNJIŽNJICA
Med knjigami sušijo zelišča
Ormoška knjižnica je v finalu štirih najlepših zelenih na svetu. Razvila se je v kulturno-rekreativni center.
Odpri galerijo
Beletrinin trubadur je bil pisatelj Feri Lainšček.
Ste vedeli, da imamo prav v Sloveniji najbolj zeleno knjižnico na svetu? Verjetno niste. Tudi sam sem presenečeno pogledal in vprašal: kje je to? »Tam, kjer raste tudi najslajše vino na svetu. Tam doli v naši Prlekiji,« mi je povedala sogovornica. Tam doli, kjer živijo marljivi Prleki s tisto pojočo govorico, ki jo v prvih trenutkih pogovora komajda razumeš. A jih je na svojem vojnem pohodu proti Prusiji pohvalil sam Napoleon.
Zgodba govori, da so mu vselej gostoljubni Prleki ponudili vino. Odpil je vojskovodja požirek, za trenutek našobil ustnice, nato pa v nasmehu izrekel C'est si Bon! In so Prleki slišali in prikrojili po svoje, in vina se je prijelo ime šipon.
Knjižnica Franca Ksaverja Meška se je leta 2015 preselila v nove prostore na Žigrovi ulici, pri čemer so ji pripadle razkošne zelene površine okoli nove stavbe, ki jih nima verjetno nobena knjižnica v Sloveniji. Izjemna pridobitev, bi rekli, a po drugi strani so zelene trate z drevesi in grmičevjem izjemno zahtevna reč, saj jih je treba negovati.
»Odločili smo se, da zgodbo razširimo. Tako smo uredili zeliščne gredice, s katerih pobiramo zelišča, jih sušimo, s pomočjo strokovnjaka pa nato pripravimo zeliščne mešanice oz. čaje, ki jih uporabljamo kot promocijska darila. Negujemo brajde, na katerih zori grozdje, iz katerega pripravimo marmelado ali sok. Na terasi pod njimi smo postavili mizo za namizni tenis, ki obiskovalcem omogoča rekreacijo na svežem zraku. Skupini odraslih omogočamo vsakodnevno izvajanje redne telesne vadbe po metodah Šole zdravja,« nam je povedala direktorica knjižnice Milica Šavora.
Ormoška knjižnica je v nekaj letih postala kulturno-rekreativni center, ki ga obiskuje množica občanov vseh starosti in zanimanj.
Zeleni četrtkovi popoldnevi na knjižnični terasi, kot imenujejo delavnice, so poznani daleč naokoli. Mojster tradicionalnega pletarstva Ciril Hojnik je predstavil prastaro obrt pletenja košar. Znani lokalni zeliščar Matic Sever je vodil delavnico sajenja zelišč, ko so izdelali trajni knjižnični vrt zelišč, ki jih vsako leto ob primernem času oberejo in posušijo ter iz njih pripravijo čaje.
»Lokalni zeliščar Iztok Luskovič pa nam pripravlja čajne mešanice, ki jih opremimo z napisi in predstavitvijo literatov iz lokalnega okolja,« pove Šavorova. Ves čas sodelujejo tudi z drugimi lokalnimi društvi. Dominik Bombek iz Naravnega rezervata Ormoške lagune, kjer so pred leti naselili vodne bivole in je pravi raj za opazovanje ptic, je stalni predavatelj na delavnicah. Svoje delo predstavijo tudi lokalni čebelarji in različni strokovnjaki.
Pred dnevi pa je v okviru Beletrininih trubadurjev, projekta Založbe Beletrina, knjižnico obiskal prekmurski pisatelj Feri Lainšček. Literarno-pogovorni večer pod milim nebom je minil v izjemnem vzdušju. Šavorova nam je povedala, da so ljudje željni prireditev na prostem, saj je bila zapora zaradi pandemije zares dolga, predolga.
Vse našteto je dovolj, da sta uslužbenki Marinka Vnuk in Marijana Korotaj pripravili zahtevno prijavo na mednarodni natečaj Najbolj zelena knjižnica 2021 (IFLA Green Library Award 2021) z naslovom Zelena knjižnica združuje lokalno skupnost na poti do trajnostnega razvoja (Green Library – Uniting Local Community on the Road to Sustainability).
Korotajeva nam je povedala, da so prijavo s kolegico in drugimi pripravljali ves mesec.
»Bila je kar težavna, saj ni jasnih in natančnih navodil kot na običajnih razpisih, zgolj splošne smernice. Zato mora vsak prijavitelj sam na najboljši možni način definirati in opisati svojo zeleno knjižnico.«
In se je zgodilo, česar niso pričakovali. Z IFLA so jim sporočili, da so bili izbrani v finalni izbor najlepših zelenih knjižnic na svetu, skupaj s Hobsons Bay Libraries Altona v Avstraliji, The Edmonton Public Library v Edmontonu v Kanadi in Pingshan Library v Šenženu na Kitajskem.
Razglasitev zmagovalne bo čez dober mesec. V ormoški knjižnici nestrpno pričakujejo odločitev na Svetovnem knjižničarskem in informacijskem kongresu med 17. in 19. avgustom. Na spletni strani odštevajo dneve do razglasitve.
Sušenje zelišč FOTOGRAFIJE: Ema Žalar
Zgodba govori, da so mu vselej gostoljubni Prleki ponudili vino. Odpil je vojskovodja požirek, za trenutek našobil ustnice, nato pa v nasmehu izrekel C'est si Bon! In so Prleki slišali in prikrojili po svoje, in vina se je prijelo ime šipon.
Zeliščarske delavnice
Knjižnica Franca Ksaverja Meška se je leta 2015 preselila v nove prostore na Žigrovi ulici, pri čemer so ji pripadle razkošne zelene površine okoli nove stavbe, ki jih nima verjetno nobena knjižnica v Sloveniji. Izjemna pridobitev, bi rekli, a po drugi strani so zelene trate z drevesi in grmičevjem izjemno zahtevna reč, saj jih je treba negovati.
»Odločili smo se, da zgodbo razširimo. Tako smo uredili zeliščne gredice, s katerih pobiramo zelišča, jih sušimo, s pomočjo strokovnjaka pa nato pripravimo zeliščne mešanice oz. čaje, ki jih uporabljamo kot promocijska darila. Negujemo brajde, na katerih zori grozdje, iz katerega pripravimo marmelado ali sok. Na terasi pod njimi smo postavili mizo za namizni tenis, ki obiskovalcem omogoča rekreacijo na svežem zraku. Skupini odraslih omogočamo vsakodnevno izvajanje redne telesne vadbe po metodah Šole zdravja,« nam je povedala direktorica knjižnice Milica Šavora.
Direktorica Milica Šavora
Ormoška knjižnica je v nekaj letih postala kulturno-rekreativni center, ki ga obiskuje množica občanov vseh starosti in zanimanj.
Zeleni četrtkovi popoldnevi na knjižnični terasi, kot imenujejo delavnice, so poznani daleč naokoli. Mojster tradicionalnega pletarstva Ciril Hojnik je predstavil prastaro obrt pletenja košar. Znani lokalni zeliščar Matic Sever je vodil delavnico sajenja zelišč, ko so izdelali trajni knjižnični vrt zelišč, ki jih vsako leto ob primernem času oberejo in posušijo ter iz njih pripravijo čaje.
»Lokalni zeliščar Iztok Luskovič pa nam pripravlja čajne mešanice, ki jih opremimo z napisi in predstavitvijo literatov iz lokalnega okolja,« pove Šavorova. Ves čas sodelujejo tudi z drugimi lokalnimi društvi. Dominik Bombek iz Naravnega rezervata Ormoške lagune, kjer so pred leti naselili vodne bivole in je pravi raj za opazovanje ptic, je stalni predavatelj na delavnicah. Svoje delo predstavijo tudi lokalni čebelarji in različni strokovnjaki.
Pred dnevi pa je v okviru Beletrininih trubadurjev, projekta Založbe Beletrina, knjižnico obiskal prekmurski pisatelj Feri Lainšček. Literarno-pogovorni večer pod milim nebom je minil v izjemnem vzdušju. Šavorova nam je povedala, da so ljudje željni prireditev na prostem, saj je bila zapora zaradi pandemije zares dolga, predolga.
V pričakovanju
Vse našteto je dovolj, da sta uslužbenki Marinka Vnuk in Marijana Korotaj pripravili zahtevno prijavo na mednarodni natečaj Najbolj zelena knjižnica 2021 (IFLA Green Library Award 2021) z naslovom Zelena knjižnica združuje lokalno skupnost na poti do trajnostnega razvoja (Green Library – Uniting Local Community on the Road to Sustainability).
Korotajeva nam je povedala, da so prijavo s kolegico in drugimi pripravljali ves mesec.
Odločili smo se, da zgodbo razširimo.
»Bila je kar težavna, saj ni jasnih in natančnih navodil kot na običajnih razpisih, zgolj splošne smernice. Zato mora vsak prijavitelj sam na najboljši možni način definirati in opisati svojo zeleno knjižnico.«
In se je zgodilo, česar niso pričakovali. Z IFLA so jim sporočili, da so bili izbrani v finalni izbor najlepših zelenih knjižnic na svetu, skupaj s Hobsons Bay Libraries Altona v Avstraliji, The Edmonton Public Library v Edmontonu v Kanadi in Pingshan Library v Šenženu na Kitajskem.
Odločitev o zmagovalcu na Svetovnem knjižničarskem in informacijskem kongresu bo znana med 17. in 19. avgustom.
Razglasitev zmagovalne bo čez dober mesec. V ormoški knjižnici nestrpno pričakujejo odločitev na Svetovnem knjižničarskem in informacijskem kongresu med 17. in 19. avgustom. Na spletni strani odštevajo dneve do razglasitve.
